Fondovi vrtovi predstavljajo posebno krajinsko-arhitekturno dediščino Ljubljane in Slovenije, saj gre za edine znane urbane vrtove v Ljubljani, ki so bili predvideni že v gradbenem načrtu in jih prebivalci obdelujejo neprekinjeno že več kot 80 let.

Kot je v imenu Koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš sporočila Karmen Stariha, prebivalci odločitev sodišča pozdravljajo. Dodajajo, da so "takšen izid 12-letnega postopka pričakovali, saj je skladen z zakonom, do iste ugotovitve, namreč da parcela z vrtovi pripada naselju, pa sta prišla tudi oba sodna izvedenca, ki sta v preteklih letih v postopku pa nalogu sodišča podala svoji mnenji".

Poslovnež Joc Pečečnik je v odzivu zapisal, da so "nad odločbo vsekakor presenečeni". "Mol, ki je parcelo vložila v družbo, in lastniki BŠP odločbo preučujemo in se bomo nanjo vsekakor pritožili, saj se nam ne zdi logična in pravno vzdržna," je zapisal. Dodal je, da bodo več informacij podali, ko odločbo preučijo.

Edini znani urbani vrtovi, predvideni že v gradbenem načrtu

Fondovi vrtovi predstavljajo posebno krajinsko-arhitekturno dediščino Ljubljane in Slovenije, saj gre za edine znane urbane vrtove v Ljubljani, ki so bili predvideni že v gradbenem načrtu in jih prebivalci obdelujejo neprekinjeno že več kot 80 let. Koncept gradnje stanovanj s pripadajočimi vrtovi, kot v naselju Fond, se postavlja ob bok naprednim arhitekturnim rešitvam v številnih evropskih mestih od časa pred drugo svetovno vojno pa vse do danes, v sporočilu za javnost navaja Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih hiš.

Kot so še zapisali, je takšna arhitektura danes ponovno tudi v skladu z najnovejšimi trendi in najsodobnejšimi načeli trajnostnega razvoja ter samooskrbe v mestih. Kot zelena površina Fondovi vrtovi pomagajo blažiti tudi vročinske ekstreme, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Po načrtih projekta BŠP bi to parcelo investitorji pozidali.

Postopek na sodišču trajal kar 12 let

Od leta 2010 sta sicer glede navedenega zemljišča pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani potekala dva postopka. Karmen Stariha je pojasnila, da sta bila postopka nato združena in da se odločitev sodišča nanaša na vsa predlagana zemljišča v naselju.

Projekt BŠP, ki ga načrtuje poslovnež Joc Pečečnik, bi gradili po načrtih biroja GMP iz Berlina. Ti predvidevajo ohranitev in prenovo zgodovinskih elementov stadiona ter novogradnje - hotel, športno kliniko in trgovine ter niz stolpičev za poslovne prostore in bivanje.

Marca lani je ministrstvo za okolje in prostor MOP družbi BŠP zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za projekt na območju Plečnikovega stadiona. Kot so pojasnili, so zavrnilno odločbo izdali, ker projekt ni skladen s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Vendar je bila, kot je novembra lani zapisal Jure Leben, bivši minister za okolje in prostor, ki je septembra 2019 prevzel vodenje projekta BŠP, vložena pritožba na upravno sodišče glede odločitve MOP v integralnem postopku.

Novembra lani je ljubljanski mestni svet tudi za pet let podaljšal družbeno pogodbo za izvedbo projekta BŠP na območju Plečnikovega stadiona s Pečečnikovo družbo Elektronček in Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS).