Na velikonočni ponedeljek mnogi na obiske in izlete

Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje tudi na osnovi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal in jim z znamenji dokazal svojo istovetnost. Med njimi sta tudi dva učenca, ki sta ga na poti v Emavs prepoznala po lomljenju kruha in novico sporočila drugim, kar opisuje Sveto pismo.

Po ljudskem običaju je zato ta dan namenjen obiskom, marsikje pa je tudi dela prost dan. Slednje številni izkoristijo za obiske in izlete. Tem naj bi bilo danes bolj ali manj naklonjeno tudi vreme.

Ponekod pirhe skrivajo in iščejo

Po cerkvah bodo danes še vedno potekala bogoslužja. Po več slovenskih krajih je tudi navada, da na velikonočni ponedeljek v krogu družine ali širše skupnosti pripravijo posebne igre s pirhi, kot sta sekanje in trkanje pirhov. Ponekod pirhe tudi skrivajo in iščejo.

Papež Frančišek bo opoldne na Trgu sv. Petra v Vatikanu molil z verniki in s tem zaključil letošnje praznovanje velike noči.

V Metliki izročilno velikonočno zaviranje kola

Člani Metliške folklorne skupine Ivan Navratil, ki na velikonočni ponedeljek vsako leto pripravijo prireditev Vuzemski ponedeljek s tradicionalnim zaviranjem kola, bodo to značilno metliško obredje izvedli tudi danes. Letošnjo 32. prireditev bodo ob mestni godbi popestrili še člani metliškega Društva Žumberčanov in prijateljev Žumberka. Po končani prireditvi na Trgu svobode bo sledilo srečanje z obiskovalci in gosti, so še sporočili iz Metlike.

Po podatkih Folklorne skupine Ivan Navratil želijo prikazati izročilni ljudski običaj zaviranje kola, ki ga je belokranjski narodopisec Ivan Navratil že leta 1888 opisal v Ljubljanskem zvonu, temu obredju pa so se metliški meščani odpovedali zelo redko.

Metliško kolo na prostem na vuzemski oziroma velikonočni ponedeljek so sicer v preteklosti zavirali na metliškem Pungartu pri cerkvici sv. Martina, od leta 1992 pa ga plešejo na omenjenem Trgu svobode v starem delu mesta.

Obredje v celoti združuje šest različnih plesnih iger - kolo, must, rešetca, robčeca, petelinji boj in turn, od katerih pa nekatere v zadnjem obdobju opuščajo. Gre sicer za ohranjeni najstarejši splet plesov, pesmi in iger na Slovenskem, ki so ga leta 2013 vpisali v register nesnovne kulturne dediščine, leta 2018 pa razglasili za nesnovno dediščino državnega pomena.

Metliško vuzemsko obredje plešejo brez glasbene spremljave. Plesalci si dajejo takt z lastnim petjem. Obuditev tega običaja je bila deležna številnih pohval, "Navratilovci pa praznovanje velikonočnega ponedeljka v zadnjem času obravnavamo kot praznik Metliške folklorne skupine Ivan Navratil", so še sporočili iz Metlike.

Metliško kolo bodo zavirali danes ob 14.30.

Bela krajina znana tudi po izdelavi velikonočnih pisanic in drsank

Bela krajina je znana tudi po izdelavi velikonočnih pisanic in drsank. Tam so sicer sprva izdelovali le pisanice, v vojnem obdobju 20. stoletja pa so zaradi pomanjkanja barvil začeli izdelovati drsanke. Jajca so kuhali v čebulnih olupkih, nato pa so v naneseno plast barve s topo konico vpraskali okras.

Izdelava barvitejših pisanic je zahtevnejša. Gre za batik tehniko, z uporabo črne, bele in rdeče barve. Izdelovalci najprej s tako imenovanim pisačem na golo jajčno lupino nanesejo tanko sled staljenega čebeljega voska. Pred tem v hladno vodo namočijo rdeč krep papir, ko ta spusti barvo, pa v obarvano vodo za pol ure položijo jajca.

Ko se osušijo, prvotni vzorec z voskom dopolnijo in jajca skuhajo v črni tekstilni barvi. Ko se v vreli vodi vosek stali in odstopi, jih nežno obrišejo in suhe zloščijo s slanino ali oljem. Na koncu skozi luknjici v izpihanem jajcu vdenejo volneno nit in jo zavežejo.

Nekdaj so uporabljali le naravna barvila, čebulne olupke, češmin, hrastovo lubje in žafran. Za stare pisanice je značilen okras trikotnikov, kvadratov, črt, resic in krogov, po drugi svetovni vojni pa so ga začeli oblikovati svobodneje. Dodali so cvetove in podobno, večkrat tudi kratke verze. Danes je okras poljuden.