Oktobra z Mercatorjem spoznavamo gastronomijo slovenske Istre, ki sloni na vinu in oljčnem olju, mesu in ribah, tartufih, zelenjavi in sredozemskih aromah. Trgovska veriga na svoji spletni strani, na Facebooku in Instragramu predstavlja štiri istrske jedi po receptu Tjaše in Blaža, ustvarjalcev kuharskega bloga Midva kuhava.
Ribja jed za več dni in praznični kruh
Ljubitelje rib bodo navdušile sardele na šavor, kot pravijo marinadi. To jed pripravite v dveh korakih, potem pa jih pustite na hladnem. Sardele ocvrete v oljčnem olju, še vroče pa prelijete z marinado iz čebule, vina, vinskega kisa in zelišč. Dlje bodo sardele v hladilniku, boljše bodo, pravita Tjaša in Blaž.
Med prazniki vsakdanje jedi zamenjajo slavnostne različice. Tako v Istri na mizo postavijo kruh z oljkami. Mehka bela štruca je še boljša, ko jo namakajo v istrsko oljčno olje.
Topla aduta istrske kuhinje
Jota je zelo razširjena slovenska jed, preprosta za pripravo in zelo okusna. Na Krasu ji dodajo kuhan krompir, istrska jota pa je brez krompirja. Tjaša in Blaž sta namesto suhega mesa za piko na i dodala istrske klobase.
Fuži so najslavnejše istrske testenine, ki se največkrat namakajo v mesni omaki ali pa v družbi tartufov. Njihova aroma je Tjašo in Blaža premamila, po njunem receptu lahko skuhate fuže v kremni omaki iz tartufate in pancete, ki jo popečete v oljčnem olju s tartufi.
V vseh receptih sta uporabila sestavine iz linije Radi imamo domače, ki jih lahko kupite v Mercatorjevih trgovinah in njihovi spletni trgovini. Linija Radi imamo domače obsega že več kot 1.400 živil 160 lokalnih ponudnikov s podeželja, med njimi so tudi dobavitelji zeliščnih soli, oljčnega olja in mesnin, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Prihaja mirnejši del leta za solinarje
Med Mercatorjevimi dobavitelji iz Istre je tudi izolsko podjetje S. Olia, ki pod znamko Fina isolana pa ponuja osem različnih zeliščnih soli in pet vrst čajev, solni cvet in dve vrsti sladkorja z divjimi začimbami in zelišči. »Kupujemo samonikla zelišča, ki so ročno nabrana vzdolž Jadrana. V Sečoveljskih solinah sol tudi sami pridelujemo po tradicionalni metod, kot so to počeli naši predniki pred 700 leti,« pravi Mitja Kolman, ustanovitelji podjetja S. Olia, ki deluje od leta 2015.
Njegova žena dela v gastronomiji, nona Angela je vsak dan kuhala, na vrtu osmukala zelišča in jih skupaj s soljo dala v lonec. V istrski kuhinji in aromah sta z ženo dobila idejo za podjetje in izdelke iz Istre, sestavila sta čajne in solne mešanice, izpilila podobo blagovne znamke …. »Večino soli, čajev in sladkorja z zelišči in začimbami prodamo v naši spletni trgovini, imamo kar velik krog zvestih kupcev. Največ zanimanja je za zeliščno sol za žar, klasično sol z zelišči in zeliščno sol za morske jedi. Zeliščne soli ponuja tudi Mercator,« dodaja Kolman, ki je edini zaposlen v podjetju.
Prodaja njihovih izdelkov se počasi umirja in zmanjšuje, po poletnem garanju na solnem polju si bo lahko malo oddahnil, na gastronomskih lokalnih dogodkih, kot je bil Pomol okusov v Izoli, pa bo do naslednjega poletja, ko prodaja spet poskoči, iskal nove kupce.
Iz oljkarstva v turizem
Oljkarji letos niso imeli sreče z vremenom. »Plodovi so prvič popadali na tla, verjetno zaradi temperaturnega šoka. Februarja in marca je bilo kar toplo, oljke so cvetele in brstele, po drastični ohladitvi v aprilu pa si niso več opomogle in ponekod je bilo več plodov na tleh kot na vejah,« pravi ekološki oljkar Franc Morgan s kmetije v Grintovcu blizu Šmarij nad Koprom.
Morganovi so na 3,5 hektarja pridelali 40 odstotkov manj oljk kot lani, ko je bila precej dobra letina in so imeli okoli tri tisoč litrov ekološkega olja. »Vsa olja so ekstra deviška in hladno stisnjena, poleg sortnih olj leccino, belica in maurino ponujamo tudi cuvee iz več sort oljk ter oljčno olje z različnimi dodatki. Njihova posebnost je oljčno olje z okusom vrtnice, ki ga delajo edini v Sloveniji. Ponujajo tudi vložene oljke in oljčni liker.
Olje prodajo v svoji spletni trgovini, hotelom in restavracijam, pet vrst olja prodajajo tudi v Mercatorju. »Oljčnikov ne bomo povečali, rasli bomo s turizmom. Manjšim skupinam že ponujamo ogled oljčnika in vodene pokušine olj ter namiznih oljk. Hčerki imata več idej za širjenje ponudbe s prenočišči, naravno kozmetiko in izdelki iz olja,« dodaja Franc Morgan.
Meso in klobase bomo vedno jedli
Mesarija Prunk res ne prihaja iz slovenske Istre, ampak iz sosednje regije, a ker sveže meso dostavlja tudi v Mercatorjeve trgovine po Istri, jo tokrat predstavljamo. »V Mercator že leta vozimo večinoma sveže meso, največ govedine, se pa dogovarjamo, da bi povečali tudi izbor naših mesnin,« pravi Marko Prunk, lastnik Mesarije Prunk s Krasa in Postojnskih mesnin. »Najbolj znani smo po svežem mesu. Ponujamo govedino samo s slovenskih kmetij, žrebičkovo in kozje meso, jagnjetino in svinjino tudi uvažamo,« razlaga Prunk. Meso prodajajo v svojih mesnicah in trgovinah, vozijo ga manjšim mesarjem, gostilnam in trgovskim verigam, prek javnih naročil tudi v šole in vrtce. Obe Prunkovi podjetji obvladujeta verigo od zakola in predelave mesa do 17 mesnic po Sloveniji in na Tržaškem, gostilne na Krasu in dveh hotelov v Sežani.
Časi so negotovi. Trentno primanjkuje goveda za zakol, rejci pa za živino zahtevajo višje odkupne cene. Zaradi pogoja PCT govorijo o 15 odstotkov manjši prodaji v večjih trgovskih centrih. Napovedano krčenje avtomobilske proizvodnje v Nemčiji je že pripeljalo do 15-odstotne pocenitve govejih kož, ki jih potrebujejo za avtomobilske sedeže. Kljub temu Marko Prunk ostaja optimist: »Meso in klobase se bodo vedno jedli.« Novembra bo tudi sam podražil meso za 10 odstotkov, »sicer ne bi zdržali cenovnih pritiskov«. V obeh podjetjih zaposluje 110 ljudi in pričakuje enake prihodke kot lani, ko so v Mesariji Prunk znašali štiri milijone, v Postojnskih mesninah pa 16 milijonov evrov.
Vsebino je omogočil Mercator.
