Udeleženci shoda so se z zastavami in portreti zbrali v Bagdadu in vzklikali protiameriška gesla. Žalujoči so se že ponoči odpravili tudi na kraj blizu bagdadskega letališča, kjer so bili v napadu brezpilotnih letalnikov na dve vozili ubiti Solejmani, Mhandis in še osem drugih ljudi.

K množičnemu shodu so pozvale paravojaške, večinoma šiitske milice v Iraku, pod skupnim imenom Hašed al Šabi oz. Ljudske mobilizacijske enote (PMF). Vodja PMF-ja Falih Al Fajad je v govoru na shodu pozval k izgonu ameriške vojske iz Iraka.

Obletnice atentata na generala Solejmanija so se spomnili tudi v Iranu, Siriji, Libanonu in Jemnu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ZDA so atentat na Solejmanija, ki ga je odobril predsednik Donald Trump, upravičevale z napadi proiranskih milic na ameriške sile na Bližnjem vzhodu, ki naj bi jih načrtoval iranski general.

Sorodna novica Iran obvestil ZN: Uran bomo bogatili do 20 odstotkov

Leto dni po atentatu odprta vojna ni v interesu niti ZDA niti Irana, a se prikrita vojna bije naprej, razmere pa so znova zaostrene, je za Televizijo Slovenija poročala Karmen Švegl.

Nazadnje je bil v atentatu, za katerega sicer nihče ni prevzel odgovornosti, ubit ključni iranski jedrski znanstvenik Mohsen Fakrizadeh. Iran je pred kratkim obvestil Združene narode, da bodo začeli bogatiti uran do 20 odstotkov. Za izdelavo jedrskega orožja bi sicer potrebovali 90-odstotno obogaten uran.

ZDA so prejšnji teden na opozorilni prelet Bližnjega vzhoda poslale dva bombnika B-52, ki sta sposobna nositi tudi jedrsko orožje, a sta se že vrnila v ZDA.

Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif pa je v soboto obtožil Izrael, da poskuša ZDA z napadi izraelskih agentov na Američane v zadnjih dneh Trumpove administracije zaplesti v vojno z Iranom. Izrael je njegove obtožbe označil za nesmisel.