Damjan Žugelj je marca lani v času Janševe vlade postal direktor urada za preprečevanje pranja denarja. Pred prihodom na urad pa se je Žugelj, ki je sedem let vodil Agencijo za trg vrednostnih papirjev, po poročanju portala Necenzurirano dokopal do velikega osebnega premoženja.
Po njihovih informacijah ima Žugelj v Sloveniji in na Hrvaškem najmanj tri stanovanja, sredi leta 2016, leto dni po odhodu z ATVP, pa mu je uspelo poplačati za pol milijona evrov posojil.
Ko je leta 2015 zapustil položaj direktorja ATVP, je prejel 36.000 evrov odpravnine, čeprav mu je mandat potekel. V času, ko je še bil direktor, je med drugim kupil večje stanovanje ob Tivolski cesti v Ljubljani, zanj pa je najel le 61.500 evrov posojila. Najel naj bi ga šele mesec dni po vknjižbi lastništva, poplačal pa ga je avgusta 2016. V istem mesecu je poplačal še dve posojili, kar ga je stalo okoli pol milijona evrov, poroča portal, ki se sprašuje, od kod Žuglju denar. Njegova mesečna plača na ATVP je namreč znašala okoli šest tisoč evrov bruto.
Necenzurirano prav tako poroča, da je njegove projekte na Hrvaškem financiral eden največjih hrvaških tajkunov Želimir Kodrić. Ta ima v lasti več gradbenih in turističnih podjetij. Žugelj je načrtoval gradnjo turističnega kompleksa v bližini Plitvičkih jezer, z nakupom projektnega podjetja pa je pridobil zemljišče, na katerem je med drugim nameraval zgraditi dva hotela. Za ta namen je najel posojilo pri hrvaški izpostavi Sberbank, čez štiri mesece pa ga je že poplačal, in sicer s pomočjo podjetja, ki ga obvladuje Kodrić, poroča portal Necenzurirano.
Ena od Kodrićevih družb je ob tem od Žugljeve soproge odkupila podjetje Colorwizz, ki ima danes za več kot pet milijonov evrov finančnih naložb.
Na portalu se sprašujejo, kako je nekdo, ki je prišel do tolikšnega premoženja med delom v javni instituciji, pozneje pa je sodeloval v milijonskih poslih v tujini, prišel na čelo organa za zaznavanje sumljivih finančnih transakcij. Kot direktor urada je imel namreč dostop tudi do strogo zaupnih podatkov.
Po zakonu je moral Žugelj opraviti varnostno preverjanje in uradu za varovanje tajnih podatkov razkriti vso premoženje, prejemke, kazenske postopke, okoliščine bivanja v tujini in podobno. Nekdanja vlada je bila tako seznanjena z Žugljevim poslovanjem na Hrvaškem in njegovim premoženjem. Kljub temu je Žugelj postal direktor urada.
Januarja je portal poročal, da je na uradu obstajala posebna soba za zbiranje tajnih podatkov, vanjo pa je lahko vstopala le izbrana skupina uslužbencev. Ti naj bi se ukvarjali z anonimnimi prijavami, ki naj bi prihajale iz krogov SDS, tarče pa so bili opozicijski politiki, znani podjetniki, novinarji in drugi kritiki takratne vlade.
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.