Odbor za zdravstvo je na včerajšnji nujni seji z devetimi glasovi za, štirimi proti in enim vzdržanim potrdil predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Za so glasovali poslanci koalicijskih strank Gibanje Svoboda in SD, proti opozicija, vzdržal se je Miha Kordiš. Zakonski predlog ministrstva za zdravje med drugim naslavlja problem dolgih čakalnih vrst in dostopnosti do zdravstvenih storitev. Glede na predlog bi situacijo reševali z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov.
Levico motijo zdravniki »dvoživke«
Jabolko spora znotraj koalicije so zasebna zdravstvena podjetja s koncesijo. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na seji odbora sicer poudaril, da gre pri tem zakonu za prvi korak k zdravstveni reformi, v katerem bodo pridobili informacije o stanju glede čakalnih dob in dostopnosti predvsem primarne ravni zdravstva. V Levici po drugi strani opozarjajo, da jih skrbi več ukrepov, ki so napisani na način, da bodo materialno bolj ugodni za zasebnike kot pa za zdravnike v javnih zavodih. Zaradi zadnjega je na odboru prišlo do napete debate med Kordišem, Bešič-Loredanom in poslancem Gibanja Svoboda Miroslavom Gregoričem.
Levico moti predvsem predvideno sočasno vključevanje javnih zavodov in koncesionarjev v skrajševanje čakalnih dob. Javni izvajalci bi morali imeti prednost, kar je predvideno tudi v koalicijski pogodbi, kjer je predviden kaskadni sistem. Torej najprej razpis samo za javne zavode, okvirno čez tri mesece za koncesionarjie in nato okvirno čez tri mesece za zasebnike. »Kot beli dan je jasno, da čakalne vrste obstajajo, ker zdravniki, ki popoldne delajo pri zasebnikih, svojega v javnem zdravstvenem sistemu ne oddelajo, kot bi morali. Paciente, ki pridejo v javno ambulanto, preusmerjajo v preskakovanje čakalnih vrst oziroma v obravnavo, včasih celo samoplačniško, v zasebnih praksah, kjer ti tako imenovani zdravniki dvoživke delajo,« je bil kritičen Kordiš.
Poslanec Levice je ocenil, da bi predlog pomenil dodatno preusmerjanje denarja iz javnih zavodov k zasebnikom. Spomnil je na nedavno afero o lažnem evidentiranju ortopedov v javni bolnišnici, ki so se evidentirali na delovnem mestu, v resnici pa so opravljali dejavnost v zasebnem sektorju. »Tako nam nastajajo čakalne vrste,« je poudaril. In dodal: »Je treba po pravici povedati, da so v zakonu vključene določene varovalke, ki naj bi – poudarjam – naj bi omejile možnost popoldanskega dela zdravnikov in izigravanje ukrepov za skrajševanje čakalnih dob s strani teh zdravnikov ''dvoživk'', v Levici pa ocenjujemo, da te varovalke nikakor niso zadostne.«
Loredan načel mesto Kordiša v Levici
Ministra za zdravje je v Kordiševem nastopu med drugim zmotila raba besede dvoživke. »To, da nekdo konstantno uporablja izraz dvoživka, je nesprejemljivo. Ta izraz je žaljiv. Prosil bi, če se le da, in to sem ponovil že desettisočkrat, da tega izraza ne uporabljamo več. Zdravniki delajo svoje delo in ga opravljajo. Lepo prosim, nehajte govoriti o zdravnikih, da delajo profit, nehajte govoriti, da koncesionarjem, ki so ravno tako del javne mreže, ni v interesu zdraviti bolnika,« je odgovoril Kordišu. Bešič Loredan je zatem sprva dejal, da ne bo razpravljal o razmerjih znotraj koalicije, a se v nadaljevanju vseeno ni zmogel ugrizniti v jezik. »Res je, demokracija je parlamentiranje. Prav je, da vsak pove svoje mnenje in ga pove na kulturen način. Prav pa je tudi, da vemo, da je vodja ali predsednik stranke, ki je v koaliciji, drugega mnenja kot poslanec, ki sedi tukaj,« je pomeril na domnevno različne poglede koordinatorja Levice Luke Mesca in poslanca Kordiša.
Med bolj ostrimi je bil tudi poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič. Dejal je, da se zaradi treh mesecev razmika, ki je določen v koalicijski pogodbi, »dela cirkus«. Predlog zakona temu ne sledi, tako Gregorič, ker da se pri načrtovanem skrajševanju čakalnih dob ne da ločiti javnih zavodov in koncesionarjev: »Rekli ste, da je treba krepiti javne zdravstvene zavode. Ne, to ni končen cilj, treba je krepiti javni zdravstveni sistem, in sicer tako, da bodo vsi pacienti imeli zasebnega zdravnika in da se skrajšajo čakalne dobe.« Dodal je, da so zakon znotraj koalicije usklajevali 14 dni in da so pri tem upoštevali številne predloge Levice. »Vemo, da bo ta zakon začasen, da bo veljal leto in pol. V tem času se bodo pisali novi zakoni, ampak če mislite, da boste v tem letu in pol razmontirali in prepovedali delo zdravnikov na koncesiji, potem mislim, da se motite. Ta sistem je mimo. Če bomo tako nadaljevali, se sprašujem, ali smo v isti koaliciji,« je podčrtal. Kordiš je odvrnil, da je bil napak razumljen in da je eksplicitno poudaril, da je znotraj zakona nevarnost za stopnjevanje pritiskov s strani manjšine zdravništva.
Jelka Godec delila Kordiševe pomisleke
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec se je s Kordišem strinjala v delu, da obstaja možnost prehoda zdravnikov iz bolnišnic k zasebnikom. Izpostavila je, da zakon ni obrnjen k bolniku, ampak k izvajalcu zdravstvene storitve. »Pustite koncesionarje, naj zdaj v tej fazi delajo, drugače ne boste skrajšali čakalnih vrst,« je dejala. Nagrajevanje primarne ravni ne bo prineslo želenih učinkov, je izpostavila, saj da so družinski zdravniki preobremenjeni že zdaj. Po njenem mnenju se bo poslabšala le kakovost storitve, medicinske sestre pa da bodo zapuščale bolnišnice, ker bodo v zdravstvenih domovih dobile več dodatkov.
Poslanci SDS so problematizirali še sestave svetov javnih zavodov, ki jih zakon spreminja, koaliciji so očitali tudi kadrovanje v svetih bolnišnic. Opozorili so na ustanovitev urada za nadzor, kakovost in investicije, ki se znova vzpostavlja pod okriljem ministrstva in ukinja urad za centralno evidenco cen. Urad so s sklepom vlade ustanovili, preden je bil zakon sprejet, kar v SDS ocenjujejo kot nedopustno. Poslanec NSi Jožef Horvat je dejal, da je problem v tem, da koalicija ni enotna. Izpostavil je, da je treba v skrajševanje čakalnih vrst vključiti vse razpoložljive kapacitete in izvajalce. »Ko smo bolni, je naš cilj, da čim prej ozdravimo in da storitev plača tisti, ki mu celo življenje nosimo denar,« je dejal. Ministru je hkrati ponudil roko, če bo »imel težave v koaliciji«.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) meni, da ukrepi ne bodo zagotovili stabilnosti zdravstvenega sistema. Zdravniška zbornica Slovenije pa je do predloga zadržana, saj so bili posamezni predlogi stroke spregledani. Sindikat Pergam medtem opozarja na odsotnost socialnega dialoga. Ali in kako se bodo poenotili glede zakona v koaliciji, bomo spremljali na današnji izredni seji, ki bo med drugim odločal o interventnem zakonu v zdravstvu.