Na obeh bregovih spodnjega toka Dnepra, torej na obeh straneh fronte, je doslej okoli 20.000 ljudi ostalo brez strehe na glavo zaradi poplavnih voda po torkovem zrušenju jezu Nova Kahovka na območju, ki ga nadzoruje ruska vojska. Ruski predsednik Vladimir Putin govori o »barbarskem dejanju«, na izrednem zasedanju varnostnega sveta ZN pa je ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja obtožil Ukrajino in »njene zahodne botre«, da »nosijo vso odgovornost za to tragedijo«. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica mu je odvrnil: »Poznamo vašo navado, da žrtev obtožujete krivde za svoje zločine.«
Na seji varnostnega sveta je Martin Griffith, Britanec, podsekretar za humanitarne zadeve pri ZN, med drugim opozoril na mine in eksplozivna telesa, ki jih poplavna voda nosi na doslej varna območja. Poudaril je, da se bo vsa razsežnost katastrofe pokazala šele v prihodnjih dneh. Voda namreč še naprej odteka čez jez in ni jasno, kako zelo se bo še dvignila gladina v spodnjem toku Dnepra. Jez bi se lahko še dodatno podrl in bi odteklo še veliko več vode. V Hersonu, ki je velik kot Ljubljana, je ponekod Dneper narasel že za tri metre. Tudi te dni na mesto padajo ruske granate.
Gospodarski pomen jezu
Jez Nova Kahovka je zadnji na Dnepru, večji od zgornjih na tem veletoku, pravzaprav daleč največji v Ukrajini. Do torka zjutraj je zadrževal 18 kubičnih kilometrov vode, tamkajšnja hidroelektrarna je z elektriko oskrbovala tri milijone ljudi, z vodo iz akumulacijskega jezera pa še veliko več. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski trdi, da so stotisoči ostali brez pitne vode. Ljudje na Krimu (zasedenem in anektiranem leta 2014) poletja ne morejo preživeti brez te vode. Menda pa so na Krimu že od novembra ustvarjali rezerve pitne vode in vode za namakanje, na kar je kazala nizka gladina akumulacijskega jezera severno od Nove Kahovke.
V Kijevu opozarjajo, da bo imelo zrušenje jezu hude posledice za pridelavo hrane v večjem delu južne Ukrajine. Ne le, da je okoli 30.000 hektarjev polj poplavljenih, od tega dve tretjini na »ruski« strani, uničeni so tudi kanali, s katerimi so namakali polja. Tako bi se številna lahko spremenila v pustinje. Leta 2021 je ta sistem namakanja oskrboval 584.000 hektarjev obdelovalnih površin, na katerih so pridelali 4 milijone ton žita in oljčnic.
Zakaj naj bi Putin porušil jez?
Do zrušenja jezu je prišlo v torek zjutraj, ko so ukrajinske sile že nekaj dni izvajale ofenzivne akcije na nekaterih delih fronte, menda z namenom, da pred odločilnim prebojem ugotovijo, kje so šibke točke ruske obrambe. Zlasti naj bi napredovale na območju Bahmuta. Odločilni sunek ukrajinskega napada, na katerega se že več mesecev čaka, pa ni bil izvedljiv čez spodnji tok Dnepra proti Krimu, saj je tam reka široka nekaj kilometrov, in tudi ne čez most na jezu Nova Kahovka, saj bi ga ruska vojska brez težav branila. Skratka, zrušenja jezu in mostu po njem ni mogoče utemeljiti z racionalnostjo vojskovanja, saj ni šlo za preprečevanje morebitne ukrajinske protiofenzive. Nekateri zahodni analitiki trdijo, da je morda Putin dal porušiti jez zato, da bi dal vedeti, da bo šel do konca oziroma da bo dal, če bo treba, porušiti tudi jedrsko elektrarno Zaporožje, ki je največja v Evropi.