Strokovni posvet: Nasilje nad starejšimi

19.12.2021 | 10:50

Simbolna slika (foto: Dreamstime)

Nasilje nad starejšimi je bil letošnji naslov že tradicionalnega strokovnega posveta, ki ga v času mednarodnih dni boja proti nasilja nad ženskami med 25. 11. in 10. 12. organizira Varna hiša, javni socialnovarstveni program, ki deluje v okviru Društva življenje brez nasilja iz Novega mesta. 

Letošnji posvet je potekal na Miklavžev dan, 6. 12. 2021,  prek spletne aplikacije Zoom, udeležilo pa se ga je blizu 300 udeležencev iz vse Slovenije.

Na posvetu, ki ga je povezovala Melita Kramar, strokovna vodja programa Varna hiša,  so svojimi prispevki sodelovali: Nina Kozorog, dr. med. spec. nevrologije, predsednica društva Humanitarček, s strokovnim prispevkom Nasilje nad starostniki v praksi, Brigita Mokbel, koordinatorica za preprečevanje nasilja v družini, Center za socialno delo Dolenjska in Bela krajina, s strokovnim prispevkom Izkušnje Centra za socialno delo pri izvajanju nalog za zaščito starejših žrtev nasilja, Darko Fifolta iz Sektorja kriminalistične policije, Policijska uprava Novo mesto, s strokovnim prispevkom Nasilje nad starejšimi kot kaznivo dejanje in Izr. prof. dr. Jana Mali iz Univerze v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, s strokovnim prispevkom Nasilje in zlorabe ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo.

Strokovni prispevek Starejši in pomoč varnih hiš  je predstavila Vesna Draginc, strokovna delavka v programu  Varna hiša.

Posvet je bil namenjen strokovni in laični javnosti – zaposlenim v socialnem varstvu, policiji, sodstvu, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, zavodu za zaposlovanje, domovom za starejše občane, nevladnim organizacijam, sofinancerjem, donatorjem, članom in prostovoljcem društva ter medijem.

Posvet je bil strokovno in vsebinsko podprt z ugotovitvami in konkretnimi primeri vladnih in nevladnih organizacij, kako in na kakšen način lahko posamezna organizacija pomaga starejšim občanom, kako prepoznati nasije nad starejšimi in kako postopati ob zaznanem nasilju nad starejšimi.

Iz prispevkov naših povabljenih gostov so udeleženci dobili informacije o tem, na kakšen način komunicirati s starejšimi osebami, kako zelo so pomembni  telesni pristop, obrazna mimika, da ne povzdigujemo glasu v prepričanju, da nas ne slišijo, in predvsem, da jih poslušamo, kar pa je najbolj pomembno, da jih tudi slišimo.

Ali obstajajo klasifikacije starosti?

S 65 leti se začne tretje življenjsko obdobje, v katerem so starostniki lahko še zelo aktivni tako na fizičnem kot tudi mentalnem področju. Ruski izraz starec pomeni razsvetljeni človek. Starejši zorijo v modrece.

V praksi so zaznane zelo različne oblike nasilja nad starejšimi:  od  fizičnega in psihičnega do ekonomskega, spolnega … dogajajo se tudi prisilno hranjenje, omejevanje gibanja, medicinska zloraba, zanemarjanje, preprečevanje osebnih stikov in opravljanje vsakodnevnih opravil ter infantilizacija (individualna in institucionalna infantilizacija).

Kot možne, vendar ne opravičljive vzroke za nasilje nad starejšimi so predstavniki prispevkov navedli: nemoč povzročiteljev nasilja, njihova bolezen, npr. duševne motnje, revščina, brezposelnost, zloraba alkohola, stres ki so mu izpostavljeni negovalci na terenu in v domovih za starejše občane, družbena toleranca do nasilja. Starejše žrtve nasilja v večini primerov nasilja ne prijavijo oziroma ne poiščejo pomoči. Najpogostejši razlogi zato so: strah pred povzročiteljem in pred uresničitvijo njegovih groženj, nerazumevanjem okolice, sram ter strah pred postopki, pred izgubo bivališča, ni podpore v socialni mreži, opravičevanje preobremenjenosti povzročitelja, finančna odvisnost, nimajo zaupanja v institucije, odvisnost od pomoči povzročitelja, slabotnost žrtve.

Žrtve nasilja v družini se lahko po pomoč obrnejo na centre za socialno delo, policijo, zdravstvene ustanove, na patronažne službe, nevladne organizacije (osebno ali po telefonu). Na  posvetu je bil predstavljen tudi program Varna hiša, v katerega se lahko namestijo starejše ženske, ki doživljajo nasilje. V programu, v katerega pridejo po moč, dobijo poleg varne namestitve še svetovalno delo (individualno in skupinsko), delavnice, spremljanje in zagovorništvo. Vsem starejšim uporabnicam programa Varna hiša je bilo skupno to, da so bile žrtve nasilja v družini, kjer so bili povzročitelji družinski člani (partner/mož, odrasli otroci), da so imele poleg izkušnje nasilja tudi veliko pridruženih težav v telesnem in duševnem zdravju,  šibko socialno mrežo, bile socialno izolirane, živele v revščini in imele konfliktne odnose z odraslimi otroki, ki niso bili povzročitelji nasilja.

Največja skrb in sistemska pomanjkljivost je, ko žrtve zaključijo program Varna hiša, kako in na kakšen način si lahko uredijo svoje nadaljnje življenje, saj se zaradi svojega slabega zdravstvenega in predvsem finančnega položaja težko osamosvojijo in nimajo dobrih možnosti.

V letu 2010 je bilo starejših od 65 let 16,5 %, na začetku leta 2021 pa že 20,7 % prebivalstva Slovenije. Zaradi starajočega se prebivalstva in vseh tveganih dejavnikov, ki vplivajo na starejšo populacijo občanov,  je bilo pomembno uvajanje dolgotrajne oskrbe.

Kaj je dologtrajna oskrba?

Dolgotrajna oskrba je sistem storitev in ukrepov, namenjenih osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti ter pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Glede na opis si lahko predstavljamo, kako široko polje možnosti zlorab in izvajanja nasija nad starejšimi se lahko pojavi, če strokovnjaki, ki se srečujemo s starejšimi, nimamo znanja s področja nasilja nad starejšimi in zoper njega ne ukrepamo.

V praksi je zaznati, da sorodniki niso zainteresirani za pomoč starejšemu družinskemu članu. Opuščajo skrb tudi, ko se starejši poškodujejo, ne priskrbijo jim kurjave, finančno jim ne pomagajo, starejši se zaradi raznih pritiskov s strani domačih odpovedujejo pravicam, saj se bojijo, da bodo »ta-mladi« morali vračati denar in zato živijo pod pragom revščine z npr. 200 € pokojnine.

Zaradi hudih finančnih stisk, ki jih imata mož in žena, gospa razmišlja: »Z možem bova morala bolj varčevati, ker ima le on pokojnino. Za položnice morava imeti. Kurila bova le, ko bo zelo mrzlo. Varčevala bova pri elektriki (radio, pralni stroj).«

Čas epidemije je močno zarezal v življenje starejših, še posebno  tistih, ki bivajo v domovih za starejše občane. Zaradi strahu pred okužbo so bili čez noč prepovedani obiski. Predvsem za starejše z demenco je bil ta poseg največja izguba, saj ne razumejo, zakaj svojca ni. S prepovedjo stikov, s prepovedjo oz. omejevanjem druženja z drugimi stanovalci so izgubili priložnosti za ohranjanje in  krepitev svojih sposobnosti, ki jih demenca že tako ali tako odvzame. Socialne delavke po domovih menijo, da je prav ta socialna izoliranost pospešila upad kognitivnih zmožnosti pri osebah z demenco.

Kaj pa ostali oskrbovanci domov za starejše občane, za katere se je prav tako uvedla prepoved obiskov, prepoved prostega gibanja po domu, prepoved izhodov iz doma in uvajanje zapiranja v sobe?  Kje se je začela in končala njihova pravica do prostega gibanja?!

Vsem stanovalcem so po zgledu varovanih oddelkov domov omejili gibanje in pri tem ni bilo potrebno soglasje sodišča. Pred epidemijo je bilo potrebno omejitve gibanja stanovalcev utemeljiti na sodišču, ki je izdalo dovoljenje za življenje na tem oddelku zaradi omejevanja svobode gibanja. Kršenje temeljnih pravic in svoboščin v času epidemije ni bila niti etičnaniti ustavna dilema. 

Kakšen odnos imamo do starejših, smo nanje pozabili, smo nanje pozabili samo v času epidemije ali pa je ta odstrnila še dodatne, doslej  prikrite načine opuščanja skrbi za starejše?

Bodimo pozorni na svoje vedenje do starejših, dovolimo si biti poučeni o starosti in ne pozabimo, da imamo vsi isti cilj, na poti do cilja pa  lahko pomagamo drug drugemu.

Slovenska ljudska pravljica Pšenica, najlepši cvet ima sporočilo o modrosti starosti.

Govori o tem, da je kralj dal pobiti vse stare ljudi le zato, ker naj ne bi bili več koristni za kraljestvo. Ko je iskal najpametnejšega moža za svojo hčer, je mladeničem iz kraljestva zastavil tri izzive. Vse tri je uspešno opravil le mladenič, ki je pred usmrtitvijo skril svojega očeta, ta pa mu je pomagal z odgovori in se edini izkazal za modrega. Ko je mladenič priznal kralju, od kod vsa ta modrost, je slednji spoznal, da potrebujemo izkušenost in znanje starih ljudi. Zapovedal je, naj se odslej do starih ljudi vsakdo obnaša spoštljivo.

Bomo res pozabili na modrost pravljice, ki je vzniknila na naših tleh, in ponovili napako nespametnega kralja?

Pripravila: Vesna Draginc, strokovna delavka v programu Varna hiša
Društvo življenje brez nasilja

(Za zaključek je pa lahko še voščilo za praznike)

Sreča je! V majhnih stvareh,
toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh.

Vesel božič in srečno novo leto 2022!

So poti, ki vodijo v nove kraje,
so poti na katerih se marsikaj doživi,
so poti, ki vodijo v nova spoznanja
in so poti, ki vodijo v srca ljudi.
Vesel božič in srečno v letu 2022!