30 let od začetka delovanja haaškega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo

Varnostni svet Združenih narodov je 6. oktobra 1992 ob poročilih o obsežnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in temeljnih človekovih pravic v spopadih, ki so zajeli nekdanjo Jugoslavijo, sprejel resolucijo 780, v kateri je generalnega sekretarja pozval, naj ustanovi nepristransko komisijo strokovnjakov, ki naj pripravi zaključke o teh poročilih. 

Sodišče je bilo uradno ustanovljeno 25. maja 1993 kot odgovor na množične zločine v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, ki sta bila še v vojni. To je bilo prvo mednarodno sodišče za vojne zločine po nürnberških in tokijskih procesih po 2. svetovni vojni. Sodišče je delo končalo 30. novembra 2017 s končanjem vseh postopkov na prvi stopnji. Nedokončane primere so prenesli na Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča.

V več kot 24 letih delovanja je obtožilo 161 odgovornih za vojne zločine, zločine proti človečnosti, genocid in kršitve mednarodnega humanitarnega prava med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije med letoma 1991 in 2001.

Obsodili so 90 obtožencev, 19 so jih oprostili, med drugim hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača, kosovskega premierja Ramusha Haradinaja ter nekdanjega načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Momčila Perišića. 13 primerov je sodišče preneslo na sodišča v BiH, Srbiji in na Hrvaškem.

Med 161 obtoženimi so bili tudi predsedniki vlad in držav ter visoki vojaški poveljniki. Kot prvo mednarodno sodišče je maja 1999 obtožilo kakega aktualnega predsednika države, tj. jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića za zločine na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu med letoma 1991 in 1999. Milošević je umrl leta 2006 v priporu, še pred izrekom sodbe.

Haaško sodišče je prvo obtožnico izdalo 7. novembra 1994, v prvem letu delovanja pa je pripravilo obtožnice proti 46 osebam. Leto kasneje je obtožilo tudi političnega in vojaškega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića in generala Ratka Mladića zaradi genocida v Srebrenici julija 1995, v katerem so sile bosanskih Srbov v samo nekaj dneh pobile več kot 8000 Bošnjakov.

Prvo sojenje se je začelo maja 1996, zadnjo sodbo pa je sodišče izreklo 29. novembra 2017, ko je potrdilo prvostopenjsko sodbo šestim visokim predstavnikom Herceg-Bosne in jih obsodilo na skupno 111 let zapora. Bivši načelnik generalštaba Hrvaškega obrambnega sveta v BiH Slobodan Praljak je ob razglasitvi sodbe v sodni dvorani z zaužitjem strupa izvedel samomor.

Sodišče je na zatožno klop pripeljalo nekatere najodgovornejše za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in postavilo temelje za zdaj že uveljavljeno normo reševanja konfliktov s sojenji voditeljem za množične zločine.

Prispevalo je tudi k temu, da so vojne na območju nekdanje Jugoslavije najbolje dokumentirane v zgodovini vojskovanj z arhivom, ki obsega 2,5 milijona strani zapiskov pričevanj, sodnih odločitev in drugih zapisov. Na sojenjih, ki so potekala skupno skoraj 11.000 dni, je sicer nastopilo kar 4650 prič.

Sodišče je bilo po drugi strani deležno tudi očitkov o političnosti. Politiki se ni moglo izogniti, saj je bilo odvisno tudi od razmerja sil v mednarodnih odnosih in od pripravljenosti držav z območja na sodelovanje, čeprav jih je statut sodišča k temu zavezoval.

Političnost se je odražala tudi pri prijetju obtožencev, saj so več najpomembnejših, med njimi tudi Gotovino, Karadžića in Mladića, države izročile šele zaradi pritiskov v okviru napredovanja na poti v Evropsko unijo.

Po zaprtju sodišča je postopke, predvsem prizivne, prevzel Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu, ki je začel delovati 1. julija 2013 in je pristojen tudi za istega leta zaprto sodišče za Ruando.

MICT je doslej končal skoraj vse postopke, med njimi tudi sojenje Karadžiću in Mladiću. Karadžića so za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH obsodili na dosmrtni zapor 20. marca 2019. Enako kazen je sodišče 8. junija 2021 prisodilo Mladiću.

Edini postopek, ki ga MICT še ni končal, je pritožbeni po ponovljenem sojenju nekdanjemu vodji srbske varnostne službe Jovici Stanišiću in njegovemu namestniku Franku Simatoviću, ki sta obtožena vojnih zločinov na Hrvaškem in v BiH med letoma 1991 in 1995. Dokončno sodbo bo objavil 31. maja.