Že dolgo, če sploh kdaj, novinarska konferenca nogometnega kluba Olimpija ni bila tako množično obiskana, kot je bila ob včerajšnji predstavitvi novega trenerja Roberta Prosinečkega. Eden najboljših nogometašev z območja nekdanje Jugoslavije, ki se je po dvajsetih letih vrnil v Olimpijo, tokrat v vlogi trenerja, je po novinarski konferenci tudi že imel prvi trening s svojimi novimi varovanci. Pri delu mu bodo pomagali Gordan Ciklić, Dragan Spasić in trener vratarjev Boban Bajković. Drugih sprememb v strokovnem vodstvu zeleno-belih ne bo.
Drugačna čustva
»Olimpija je, ob Crveni zvezdi, čustveno popolnoma drugačna zgodba kot vse druge, v katerih sem kot trener sodeloval do zdaj. Bila je moj zadnji klub, v katerem sem še igral resen nogomet, medtem ko sem za Crveno zvezdo igral štiri leta in z njo osvojil ligo prvakov. Normalno je, da so v takšnih primerih čustva drugačna. Zato sem zadovoljen, da sem se lahko vrnil v Ljubljano. Vsekakor bomo s sodelavci naredili vse, da pridemo do čim boljših rezultatov. Vse skupaj se je dogajalo zelo na hitro, v le dveh, treh dneh smo se z vodstvom kluba dogovorili za sodelovanje,« je uvodoma dejal 53-letni hrvaški trener, čigar ime se je že v preteklosti povezovalo tako z Olimpijo kot predvsem z reprezentanco Slovenije. »Mislim, da je popolnoma nepomembno razglabljati o tem, kaj je bilo. V tem trenutku je zame najbolj pomembno, da sem zdaj tu, da vsi v klubu želimo, da pride Olimpija na mesto, ki ji pripada, se pravi, da bo v samem vrhu.«
S preteklostjo se nekdanji nogometaš Dinama, Crvene zvezde, Reala Madrid, Reala Oviedo, Barcelone, Seville, Hrvatskega Dragovoljca, Standard Liegea, Portsmoutha in Olimpije torej ne želi preveč ukvarjati, je bil pa precej bolj zgovoren glede prihodnosti. »O Ljubljani in njenih navijačih vem bolj ali manj vse. Zadnje tekme Olimpije sem si ogledal, tako da sem igralce spoznal. Pred nami je desetdnevno obdobje, ko se bomo lahko bolje spoznali, ko bodo igralci videli, kaj želimo od njih in na kakšen način priti do tega. Nisem trener, ki bi vse postavljal na glavo, dobre stvari bom zagotovo pustil, drugo bomo skušali popraviti. Že v petek bomo v Brežicah igrali prijateljsko tekmo s hrvaškim drugoligašem Rudešem. Ta tekma je bila načrtovana že prej, kar mi ustreza. Do tekme z Radomljami prihodnjo nedeljo bo torej še nekaj časa, da se z ekipo še bolje spoznamo. Za Olimpijo mora biti osnovno, da igra na zmago. Zame je še vedno največji klub v Sloveniji in to je naša dolžnost,« je bil odločen Prosinečki.
Najlepši stadion na Balkanu
Prosinečki je v zadnjih trinajstih letih že dvajseti trener, ki je sedel na vročo klop Olimpije, zato se zaveda, da ga čaka izjemno težko delo. »Ne bo niti malo lahko. Nima smisla, da si lažemo in rečemo, da bo Olimpija prva, kajti za Mariborom zaostaja za sedem točk. Toda do konca prvenstva je še osem krogov, se pravi, da je v igri še 24 točk. Potihoma si seveda vsi želimo, da bi nam na koncu le uspelo, kajti Olimpija ima potencial. Moja želja je, da bi igralci razmišljali le o zmagah in to je tisto, kar bo naša prva naloga. Mislim, da ima Olimpija dobro ekipo, je pa res, da je imela proti Celju in Domžalam tudi nekaj smole. Če bi Mustafa Nukić namesto prečke zadel mrežo, bi bilo 2:0 za Olimpijo in vprašanje je, ali bi bil danes njen trener. Mislim, da je klub dobro organiziran, da ima dobre pogoje za delo, zame najlepši stadion na Balkanu. Skratka, imamo vse pogoje, da naredimo nekaj velikega, kar je moja velika želja. Toda v nogometu je težko kar koli napovedovati,« je povedal novi trener Olimpije, ki je s klubom podpisal pogodbo do konca sezone 2023/24. Pa sam meni, da bo resnično ostal tako dolgo? »Komaj sem prišel, pa me že menjate! (Smeh.) V našem poklicu je to nekaj običajnega, upam, da bomo imeli rezultate in da ne bo prišlo do menjave. Trenerske menjave so del našega posla, vsak trener je odvisen od rezultata. Sam pravim, da obstajata le dve vrsti trenerjev, tisti, ki so bili odpuščeni, in tisti, ki šele bodo. Tretje vrste ni. Ne bojim se ničesar, drugače ne bi prišel v Ljubljano. Tu bom tudi živel. Ljubljana bo zdaj moj dom. Že ko sem bil igralec Olimpije, sem bil v njej večino časa, tako da v tem trenutku, z izjemo družine, o Zagrebu ne razmišljam.«
