Odprava sporne uredbe prejšnje vlade o komuniciranju tožilstva in Policije

"Vlada je na seji sprejela spremembo uredbe o sodelovanju med Policijo in tožilstvom, s katero odpravlja sporno potezo prejšnje vlade, ki je uvedla zahtevo po zgolj pisnem usmerjanju Policije s strani tožilstva v predkazenskem postopku," je v izjavi po seji vlade povedala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. Kot je ob tem poudarila, sta z notranjo ministrico Tatjano Bobnar že ob nastopu mandata kot eno ključnih prioritet v mandatu izpostavili prav zavezo, da bosta sanirali vse sporne posege prejšnje vlade v delo tožilstva ter v sodelovanje med tožilstvom in Policijo.

Po imenovanju 13 državnih tožilcev so tako zdaj storili drugi korak v svoji zavezi in spremenili tudi Uredbo o sodelovanju državnega tožilstva, Policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin. Ponovno so vzpostavili prejšnje stanje, ki v skladu z Zakonom o kazenskem postopku omogoča hitrejše reagiranje tožilstva ter tudi vse oblike komuniciranja med tožilstvom in Policijo v predkazenskem postopku, je dejala ministrica Švarc Pipanova. S predlogom sprememb bo tako državni tožilec lahko zdaj ponovno ustno usmerjal Policijo v predkazenskem postopku.

Prejšnja vlada je namreč lani spremenila uredbo o sodelovanju med Policijo, državnim tožilstvom in ostalimi državnimi organi, ki je zapovedala, da lahko državni tožilec delo Policije usmerja le, če to pisno zapiše. Na pisno prošnjo policista je moral nato državni tožilec v 48 urah podati pisne usmeritve, je povedala notranja ministrica Bobnarjeva. "Ob tem je sledila tudi sprememba Zakona o organiziranosti in delu v Policiji, ki je bila po našem mnenju neposrečena in celo škodljiva za hitro ter takojšnje odločanje državnega tožilca v predkazenskem postopku. Državnega tožilca  je namreč na žalost potisnila iz predkazenskega postopka in na njegovo mesto na neki način postavila ministra za notranje zadeve," je dejala.

"Zahteva po zgolj pisnem usmerjanju je bila hkrati neživljenjska, ni upoštevala potreb in narave dela tožilstva, hkrati pa je bila tudi v neskladju z Zakonom o predkazenskem postopku, ki omogoča vse oblike komunikacije," je bila jasna tudi Švarc Pipanova.

Bobnarjeva je dodala, da ob tem v državnem zboru istočasno poteka tudi sprememba določbe Zakona o organiziranosti in delu Policije, ki jo je vložila civilna iniciativa Inštitut 8. marec. Kot je dejala, vloženo spremembo podpirajo. "Predlagana sprememba prinaša ponovno omejitev ministra za notranje zadeve pri usmerjanju Policije v predkazenskem postopku. Ponovno se bo namreč uvedlo, da Policijo državni tožilec usmerja takoj, ko je o zadevi obveščen. Kar je tudi edino pravilno," je jasna.

Bobnarjeva: Slovenija nasprotuje avstrijskemu nadzoru na mejah

Slovenija nasprotuje nadzoru, ki ga na svojih mejah izvaja Avstrija. Tovrsten nadzor na meji je lahko le časovno omejen ukrep in v skladu z načelom sorazmernosti, je po seji vlade poudarila ministrica za notranje zadeve, ki meni, da je takšno ravnanje sosednje države nedopustno. Deželno upravno sodišče na avstrijskem Štajerskem je namreč nedavno ugotovilo, da je bil nadzor na mejah, ki ga je Avstrija v luči migrantske krize izvajala od leta 2017, nezakonit.

Slovenija avstrijskemu nadzoru na mejah "absolutno nasprotuje," je poudarila ministrica Bobnarjeva. Ob tem je spomnila, da je Slovenija tudi na svetu EU za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu zavzela zelo jasno stališče, da je takšno ravnanje Avstrije nedopustno. "Takšen nadzor na mejah je možen le, če je časovno omejen in v skladu z načelom sorazmernosti, oziroma kadar drugi ukrepi ne dosegajo svojega namena," je pojasnila ministrica.

Avstrija je poostren nadzor na mejah izvajala od novembra 2017 do 11. maja 2022, pri čemer je kot razlog navajala teroristično grožnjo, od 12. maja pa velja nov razlog za nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko, in sicer nevarnost tihotapljenja orožja iz Ukrajine.

Deželno upravno sodišče na avstrijskem Štajerskem se je v svoji sodbi sklicevalo na odločitev sodišča EU v Luksemburgu, ki je v aprilski sodbi navedlo, da lahko država članica EU ob resni grožnji za svoj javni red ali notranjo varnost ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi državami članicami, vendar pri tem ne sme prekoračiti najdaljšega skupnega trajanja šestih mesecev.

Sodišče je sicer pojasnilo, da lahko država članica ponovno uvede tak ukrep, celo neposredno po koncu šestmesečnega obdobja, kadar se sooči z novo resno grožnjo, ki vpliva na njen javni red ali njeno notranjo varnost in ki se razlikuje od prvotno ugotovljene grožnje, kar pa je treba presojati glede na konkretne okoliščine in dogodke.