Rusija se je na to odzvala z objavo dolgega seznama blaga tujih proizvajalcev avtomobilov, tehnoloških podjetij in potrošniških znamk, ki spadajo pod tako imenovani vzporedni uvozni mehanizem, ki ruskim podjetjem omogoča, da kupujejo blago od katerega koli podjetja zunaj Rusije brez odobritve tujih znamk.
Izdelki, ki zdaj prispejo v Rusijo, so pogosto prvotno namenjeni izvozu v države, ki so del Evroazijske gospodarske unije (EEU) pod vodstvom Moskve in s katerimi si Moskva deli eno carinsko unijo: Armenijo, Belorusijo, Kazahstan in Kirgizistan. Izdelke nato pošljejo v Rusijo in prodajo na trgu, pri čemer zahodne znamke izgubijo ves nadzor nad njihovo distribucijo in prodajo.
Ruski sociolog Grigorij Judin je dejal, da si Kremelj želi ohraniti »občutek normalnosti v vsakdanjem življenju Rusov,« da bi spodbudili, da se ljudje zatečejo v eskapizem oziroma da se ne bi udejstvovali v družbenih in političnih problemih. »Ta občutek normalnosti pomeni tudi, da imajo Rusi še vedno dostop do vseh izdelkov, na katere so se navadili. Vzporedni uvoz torej igra svojo vlogo pri tem, da življenja ne moti vojna. Putin ne želi, da bi Rusi zaradi vojne spremenili svoje navade, ampak bi živeli naprej, kot so živeli. Zahodni potrošniški izdelki, ki so morda videti nepomembni, imajo lahko veliko vrednost za povprečnega Rusa,« je še dodal sociolog.
Rusi pogrešajo priljubljeno znamko Zara, a imajo rešitev
Eden od tistih, ki so si želeli vrnitve v normalo, je tudi Aleksander Gorbunov, nepremičninski investitor iz sibirskega mesta Krasnojarsk, ki je hitro našel rešitev, ko je v Rusiji zaradi invazije na Ukrajino priljubljena trgovina Zara zaprla svoja vrata. »Zamisel o začetku prodaje izdelkov iz Zare je prišla od moje žene, ki je rekla, da si res želi, da se oblačila vrnejo,« je povedal Gorbunov, ki je v petek odprl trgovino z imenom Panika, kjer prodaja izključno izdelke Zara in Zara Home. Gorbunov je dejal, da je v Kazahstanu hitro našel prodajalca, ki je trgoval z oblačili Zara, nato pa uvozil serijo oblačil za 1,5-2 milijona rubljev (približno 27,14 evrov). »Vse to je uradni vzporedni uvoz,« je dejal, saj Rusija zdaj dovoljuje skoraj vsakomur, da preprodaja izdelke, kupljene v tujini. »Ne kupujemo vsega ... Imamo oblikovalca, ki izbere, kaj kupiti iz najnovejših kolekcij - ne želimo preprosto napolniti naše trgovine z oblačili Zara.«
Apple ostaja na trgovskih policah
Tudi izdelki znamke Apple so še vedno na trgovskih policah. Re:store, ki se je razglasil za največjega preprodajalca Applovih izdelkov v Rusiji, je bil v škripcih, ko je Apple v začetku marca uradno napovedal svoj izstop in prekinil dobavo iPhonov in prenosnih računalnikov. Toda njihova trgovina na Tverski ulici v Moskvi je še vedno založena z iPhone 13 Pro in Pro Max v zeleni barvi, ki so bili izdelani šele po tem, ko se je Apple zaradi invazije umaknil. Tamkajšnje osebje je dejalo, da pričakujejo manjšo zamudo pri pridobivanju zalog iPhona 14, če bo ta izdan septembra. »Trajalo bo približno en mesec, torej bo na voljo oktobra,« je dejal prodajalec in zagotovil, da ga bodo dobili. Podjetje sicer ni odgovorilo na vprašanje o tem, kako uvažajo nove Applove izdelke, a je odgovor po vsej verjetnosti vzporedni uvoz. »Navodila v ruščini za telefon je mogoče prenesti na spletno mesto,« pravijo v trgovini in s tem nakazujejo, da njeni telefoni niso namenjeni ruskemu trgu. Družba je ta mesec sicer objavila, da se bo spremenila, a bodo njeni izdelki še vedno originalni in izdelani pod nadzorom proizvajalca.
Povpraševanje po luksuznih avtomobilih ostaja ogromno
Vladislav Surkov, pomočnik Vladimirja Putina, je v preteklosti razkril, da ga sankcije niso prizadele, ker ima še vedno dostop do albumov raperja Tupaca Shakurja in pisatelja Allena Ginsberga. Tudi bogati Rusi lahko trdijo enako o svojih Mercedesih in BMW-jih, ki so še vedno na voljo za tiste, ki si jih lahko privoščijo.
Ararat Mardojan, lastnik moskovske avtomobilske posredniške družbe »Auto Dealer University,« je od začetka vojne v Rusijo uvozil več deset luksuznih avtomobilov. Dejal je, da jih naročijo iz Dubaja, Indije, Kitajske ali Južne Amerike, nato pa jih pošljejo v Rusijo prek držav, kot je na primer Armenija. Pravi, da se je bolje izogibati »neprijaznim« državam, kot so baltske države ali Gruzija. Sam tega ne želi imenovati vzporedni uvoz, saj se je pravi uvoz ustavil, zato je tako imenovani »vzporedni uvoz« edini uvoz, ki je ostal. »Povpraševanje po zahodnih avtomobilih obstaja. Ogromno je. Povpraševanje po luksuznih avtomobilih je še posebej veliko, torej avtomobilih, ki stanejo več kot 100.000 dolarjev. Avtomobile prodajamo za približno 20 odstotkov dražje kot prej,« je še dodal.
Pri prodaji si pomagajo s platformami
Ruske platforme za e-trgovino, kot sta Ozon in Wildberries, ustvarjajo podobne dobavne linije v veliko večjem obsegu in sproščajo omejitve za prodajalce, saj želijo zadovoljiti povpraševanje po zahodnem blagu. Tovrstne dejavnosti so se pojavile tudi na platformah, kot je Telegram, kjer prodajalci ponujajo uvoz luksuznih izdelkov in celo opravljanje zapletenih finančnih transakcij, na primer prenos gotovine med Rusijo in Združenimi državami s 5-odstotno provizijo.
Nurbek iz Kirgizistana je na primer v Rusijo prepeljal na stotine Applovih izdelkov, ki so bili kasneje prodani na Telegramu. »Doslej sem kupil približno tristo iPhonov in sto MacBookov,« je dejal in povedal, da so bili kupljeni v Biškeku in nato poslani v Moskvo s kurirji ali po pošti. »Poznam prijatelje, ki to počnejo v Kazahstanu, Uzbekistanu in drugih postsovjetskih državah. Od prodaje dobim približno 5-odstotno znižanje, tako da resnično dobro zaslužim. Bolje, kot delati v gradbeništvu ali kot taksist.«