Kamere na sondi so posnele črno-bele fotografije Merkurja, ki se mu je približala na oddaljenost okoli 200 kilometrov. Ker so nastale na nočni strani planeta, sicer pogoji za fotografiranje niso bili idealni, posnetki pa so nastali na oddaljenosti okoli 1000 kilometrov, so sporočili z ESA.
Na njih je del severne poloble Merkurja. Vidni so veliki kraterji in območje, ki ga je pred milijardami let zalila lava.
V okviru misije bo sicer sonda, ki nosi ime po italijanskem matematiku in inženirju Giuseppeju Colombu, še dvakrat letela blizu Merkurja. V vesolje jo je pred tremi leti ponesla raketa Ariane 5.
»Merkur je planet, poln skrivnosti,« je takrat dejal eden od vodilnih sodelujočih znanstvenikov Johannes Benkhoff. Ta najmanjši planet v našem Osončju je po njegovih besedah težko raziskovati zaradi njegove bližine Soncu.
Ekstremne temperaturne razlike na planetu
Največji izziv so ekstremne temperaturne razlike, saj se lahko ozračje na strani planeta, ki je obrnjena proti soncu, segreje na do 430 stopinj Celzija, medtem ko lahko temperatura na drugi strani pade do 180 stopinj pod ničlo.
Merkur sta doslej uspešno dosegli dve misiji, ki ju je izvedla ameriška vesoljska agencija Nasa. Zadnjo so končali leta 2015, prinesla pa je ugotovitve, ki so presenetile znanstvenike ter zasejale dvom v prejšnja dognanja in predvidevanja. »Zdaj imamo pravzaprav še več vprašanj,« je dejal Benkhoff.
BepiColombo bo preučeval vse vidike Merkurja, od njegovega jedra do procesov na površju in zunanje plasti ozračja, da bi bolje razumeli izvor in razvoj planetov, ki krožijo v bližini svoje zvezde, so še sporočili z ESA.
Cilj tokratne misije je raziskati neobičajno močno magnetno polje na planetu in iskati dokaze za prisotnost vode ali ledu. Načrtujejo tudi spust sonde v globino nekaj Merkurjevih kraterjev. Če bo misija uspela, bo po navedbah znanstvenikov morda postregla z dodatnimi informacijami o nastanku Osončja.
