Od Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) smo v uredništvo prejeli zanimive podatke. Banka Slovenije (BS) na podlagi poročil podjetij izračunava 12-mesečni uvoz in izvoz gradbenih storitev. Razlika pa pokaže, da je slovenska gradbena panoga zelo izvozno usmerjena.
Pa najprej poglejmo nekaj izračunov BS. Decembra lani je bila 12-mesečna vsota izvoza gradbenih storitev vredna 744 milijonov evrov, ista vsota uvoza pa 474 milijonov evrov. Pri gradbenih storitvah je bilo tako lani za skoraj 270 milijonov evrov izvoznega presežka. Decembra predlanskim je bila 12-mesečna razlika med izvozom in uvozom za devet milijonov evrov manjša, decembra 2020 pa je bil 12-mesečni izvozni presežek vreden 220 milijonov evrov.
Enigma, kdo so izvozniki in kdo uvozniki
Zakaj so ti podatki zanimivi? Ker gre za zelo veliko razliko med izvozom in uvozom. Po številkah bi lahko sklepali, da je gradbeništvo izvozno usmerjena panoga. Ob tem pa se postavljajo naslednja vprašanja. Kdo so ti izvozniki, ki so lani izvozili za skoraj 750 milijonov evrov gradbenih storitev? Katera tuja podjetja gradijo v Sloveniji in s tem ustvarjajo uvoz? Na GZS nam v analitični službi ter na Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala niso znali pojasniti, kateri segment oziroma kako se ustvarja ta izvozni presežek.
Zato smo na BS, ki je objavila omenjene podatke, naslovili nekaj vprašanj. Zanimala nas je metodologija, po kateri so izračunali vrednosti izvoza in uvoza gradbenih del. Zanimalo nas je, ali se v uvoz gradbenih storitev štejejo podjetja, katerih lastniki imajo prebivališče v drugi državi. Iz njihovega odgovora je razbrati, da se prihodki teh podjetij ne štejejo kot uvoz.
Pisno so nam odgovorili naslednje. Če je za izvedbo gradbenih del ustanovljena podružnica, gre za neposredno naložbo. Sama storitev, ki jo podružnica v tuji lasti izvede. To ni predmet uvoza storitev. Velika gradbena dela – gradnja predorov, avtocest, večjih stanovanjskih kompleksov – praviloma potekajo več let. Za ta namen tuji izvajalec ustanovi enoto v Sloveniji in prek te poteka gradnja. Statistično storitve, opravljene prek take enote, katere lastnik je rezident Slovenije, ne pomenijo uvoza storitev. V plačilni bilanci so učinki take transakcije vidni v finančnem računu prek vrednosti neposrednih naložb.
Poročalo je 293 izvoznikov in 223 uvoznikov
Plačilna bilanca obsega transakcije med rezidenti in nerezidenti. Gradbene storitve so ena izmed vrst storitev, zajetih v tekočem delu plačilne bilance. Vključujejo storitve gradnje in montaže novih objektov, velika popravila ter vzdrževanje ali razširitev obstoječih objektov. Delijo se na gradbene storitve v tujini (izvoz storitev), ki jih za nerezidenta opravi rezident, ter na gradbene storitve v Sloveniji (uvoz storitev), ki jih za rezidenta opravi nerezident.
Iz BS so nam še odgovorili, da je bilo lani v vzorcu poročevalcev vključenih 293 podjetij, ki so poročala o uvozu gradbenih storitev. O izvozu gradbenih storitev pa je leta 2022 poročalo 223 podjetij.
Drugi tir in Karavanke se ne štejejo kot uvoz
V Sloveniji gradijo tri večje tuje gradbene družbe v lasti tujih podjetij. Strabag, Yapi Merkezi in Cengiz. Pri tem sta bolj zanimivi turški družbi, ki sta za opravljanje del na drugem tiru oziroma za gradnjo druge cevi karavanškega predora odprli podjetji. V nobenem izmed teh primerov ne moremo govoriti o uvozu gradbenih podjetij, saj sta registrirani v Sloveniji.
Poglejmo prihodke obeh turških izvajalcev. Od njihovih naročnikov smo dobili podatek, koliko sta podjetji za gradbena dela prejeli lani. 2TDK je turškemu Yapiju Merkeziju za opravljena dela na drugem tiru železniške povezave med Divačo in Koprom nakazal 4,5 milijona evrov. Lani se je, logično, ta znesek močno povečal, in sicer na dobrih 35 milijonov evrov.
Dars je za karavanški predor Cengizu lani nakazal 27 milijonov evrov, letos bo ta znesek ostal enak. Ti dve podjetji v turški lasti, registrirani v Sloveniji, sta lani tako skupaj prejeli okoli 62 milijonov evrov. Ta znesek, kot rečeno, ni zabeležen kot uvoz gradbenih storitev.
Našli smo 130 milijonov izvoženih gradbenih del
Zato smo nekaj slovenskih gradbenih in inženirskih družb, za katere vemo, da gradijo v tujini, vprašali, ali v tujini sklepajo pogodbe z matičnimi podjetji ali prek njihovih podružnic. Odgovorili sta nam dve inženirinški in dve gradbeni podjetji: Riko, GH Holding, Gic Gradnje in Kolektor Construction.
Kot je razvidno iz odgovorov obeh inženirinških podjetij, lahko njuna opravljena dela v tujini štejemo kot izvoz. Na podlagi njunih odgovorov smo izračunali, da sta lani na tujih trgih skupaj ustvarili okoli 130 milijonov evrov prihodkov, kar je približno 17 odstotkov vsega izvoza. Prihodnje leto bosta skupaj izvozili še za 20 milijonov evrov več.
»Poslujemo prek matičnega podjetja in predstavništev oziroma podružnic v tujini, ki so podaljšane roke matičnega podjetja v Sloveniji, in ne gre za ločene pravne osebe,« so nam sporočili iz Rika. Zelo podobno posluje tudi drugo veliko slovensko inženirinško podjetje GH Holding. Direktor Blaž Miklavčič nam je povedal, da imajo na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji sicer odprta predstavništva, vendar pogodbe sklepa matično slovensko podjetje. »Vse naše storitve lahko mirno štejemo kot izvoz,« nam je jasno odgovoril Blaž Miklavčič.
Številke Rika in GH Holdinga
Zato poglejmo, kako sta ti dve inženirinški podjetji poslovali lani, kaj načrtujejo letos in kolikšen delež prihodkov ustvarjajo na drugih trgih. Riko je lani ustvaril 174 milijonov evrov prihodkov, dobro polovico te vrednosti so ustvarili na tujih trgih, in sicer na Hrvaškem, v Nemčiji in drugih državah. Letos bodo po načrtih dosegli skoraj 140 milijonov evrov prihodkov, okoli 60 odstotkov na tujih trgih. Prihodki GH Holdinga so lani za malenkost presegli 75 milijonov evrov, slabih 68 odstotkov na tujih trgih. Letos bodo prihodke povečali na 102 milijona evrov, delež prodaje na tujih trgih bo zrasel na 70 odstotkov.
Izvoz Kolektorja in GIC Gradenj
Odgovore o njihovih projektih na tujih trgih, konkretno gre v obeh primerih za Hrvaško, smo dobili še od GIC Gradenj in skupine Kolektor Construction, ki jo sestavljata Kolektor Koling in Kolektor CPG. Skupaj sta obe matični podjetji ustvarili za okoli 67 milijonov del na tujih trgih, konkretno na Hrvaškem.
Iz Kolektor Kolinga in Kolektor CPG so nam sporočili, da so lani skupaj izvedli za nekaj več kot 400 milijonov evrov prihodkov, delež v tujini opravljenih del je bil 15-odstoten. Dela na Hrvaškem opravljajo prek matičnih podjetij, del prek podružnic. Vendar pogodbe podpisujejo matična podjetja, kar pomeni izvoz gradbenih del. Letos bo prihodek omenjene skupine predvidoma ostal na ravni lanskega, delež prihodkov iz tujih trgov bo zrasel na 20 odstotkov.
GIC Gradnje so lani izvedle za okoli 92 milijonov gradbenih del, okoli sedem milijonov so jih prek slovenskega matičnega podjetja opravili na Hrvaškem. Letos bodo ustvarili okoli sto milijonov prihodkov, desetino na tujih trgih.
Kot nam je povedal pomočnik direktorja GIC Gradnje Rok Cajzek, na Hrvaškem izvajajo projekte na več načinov. Običajno prek njihove v Zagrebu registrirane hrvaške družbe, kar se ne šteje kot izvoz. »Kadar gre za izjemno zahtevne projekte, se povezujemo z matično družbo iz Slovenije, da naročnikom ponudimo raven storitev, ki jih potrebujejo,« nam je povedal Cajzek. V tem primeru gre za klasičen izvoz gradbenih storitev. Vse je odvisno od zahtevnosti projektov in drugih dejavnikov, pravi.
Riko
Center za ravnanje z odpadki Biljana Donja, Zadar
Lokacija projekta: Zadar
Država: Hrvaška
Faza izvajanja projekta: zaključevanje gradbenih del in začetek montaže opreme
Začetek projekta: 2019
Predviden konec projekta: 2022
Center se bo raztezal na 46,3 hektara površin. Infrastruktura: glavna dostopna cesta, vhodno-izhodni objekt z dvojno tehtnico, vstopni objekt in plato za pranje koles, zgradba MBO, odlagališče za nenevarne odpadke površine, odlagališče za inertne odpadke, prostor za čiščenje izcedne in onesnažene tehnološke odpadne vode, upravna zgradba, zbirni center odprtega tipa, transportni center z garažami in delavnicami, pokrito skladišče in prostor za reciklažo gradbenih odpadkov.
Gradnja bioplinarne za obdelavo mulja iz čistilnih naprav
Lokacija projekta: Lviv
Država: Ukrajina
Faza izvajanja projekta: priprava na začetek gradnje
Začetek projekta: 2021
Avtomatsko visokoregalno skladišče za specialne zabojnike
Lokacija projekta: München
Država: Nemčija
Faza izvajanja projekta: postavljanje regalnega skladišča
Začetek projekta: 2020
Predviden konec projekta: 2023
Projektiranje, postavitev, dobava, montaža in zagon opreme v sklopu razširitve skladišča dekoracij za bavarsko opero. V regalni konstrukciji bo 440 paletnih skladiščnih mest in 168 zabojnikov. Med garancijsko dobo bodo vzdrževali skladiščni sistem.
GH Holding
Gradnja in rekonstrukcija UKC Vojvodine
Lokacija projekta: Novi Sad
Država: Srbija
Investitor: ministrstvo za zdravje
Vrednost projekta: 42,7 milijona evrov
Faza izvajanja projekta: konstrukcija objekta je končana, začetek vgradnje napeljav, montaže fasade in obrtniška dela, zunanja ureditev ter tehnični bloki
Začetek gradnje: 2021
Predviden konec gradnje: 2024
Štirinadstropni objekt UKC Vojvodine ima dobrih 33 tisoč evrov bruto površin, v njem bo 348 postelj.
Gradnja terminala za pretovor razsutih tovorov v Luki Osijek
Lokacija projekta: Osijek
Država: Hrvaška
Investitor: ministrstvo za promet in infrastrukturo
Vrednost projekta: 19,4 milijona evrov
Faza izvajanja projekta: zaključek zemeljskih del, projektiranje prekladalne opreme ter izvedba armiranobetonske konstrukcije
Začetek gradnje: 2023
Predviden konec gradnje: 2025
Gradnja 245 metrov dolge in 11 metrov široke vertikalne obale s sedem metrov visoko votlo armirano betonsko konstrukcijo. Položili bodo okoli dva kilometra železniških tirov, 300 metrov žerjavne proge, zgradil vsipni bunker z nadstrešnico za praznjenje železniških vagonov ter izvedli še odprto skladišče, transportne poti, potrebno razsvetljavo in električne razvode ter odvodnjavanje. Projektirali, izdelali in namestili bodo prekladalno opremo.
Center za gospodarjenje z odpadki Bikarac
Lokacija: Šibenik
Država: Hrvaška
Investitor: Bikarac, d. o. o.
Vrednost projekta: 26,5 milijona evrov
Faza izvajanja projekta: obdobje za odpravo pomanjkljivosti
Začetek gradnje: 2019
Predviden konec gradnje: september 2022
Projektiranje in gradnja sodobnega centra za mehansko-biološko obdelavo odpadkov z glavnimi in servisnimi objekti.
Kolektor Construction
Rekonstrukcija prometnih površin in tirnic tovorne luke – bazen Reka, Hrvaška
Lokacija: Reka
Država: Hrvaška
Vrednost projekta: 28 milijonov evrov
Predviden konec gradnje: prva polovica leta 2023
Rekonstrukcija prometnih površin, žerjavnih prog in tirnic, rekonstrukcija omrežja nizke, srednje in visoke napetosti ter telekomunikacijske mreže. Rušenje skladišč in prenova odvodnjavanja ter vodovodne oskrbe na področju tovorne luke – bazena Reka.
Obvoznica Novi Vinodolski
Novi Vinodolski
Država: Hrvaška
Vrednost projekta: 78 milijonov evrov
Predviden konec gradnje: 2025
Gradnja slabih deset kilometrov dolge obvoznice mesta Novi Vinodolski, na kateri bosta okoli 800 metrov dolg predor Zagora in dober kilometer dolg viadukt Ričina.
Ggradnja odseka od izvoza Škurinje do Luke Reka
Lokacija: Reka
Država: Hrvaška
Vrednost projekta: 61 milijonov evrov
Predviden konec gradnje: druga polovica leta 2023
Ggradnja predora Podmurvice v dolžini 1.253 metrov, viadukt Piopi v dolžini 316 metrov in viadukt Mlaka 144 metrov.
Linijska aglomeracija mest
Lokacija: Cres in Mali Lošinj
Država: Hrvaška
Investitor:
Vrednost projekta: 26 milijonov evrov
Predviden konec gradnje: 2024
Gradnja 17 kilometrov dolgega vodovodnega sistema, 18 kilometrov dolge kanalizacijske mreže, obnova ceste in rekonstrukcija črpališča.
GIC Gradnje
Bencinski črpalki Sesvet vzhod in zahod
Lokacija: Donja Zelina
Država: Hrvatska
Investitor: Petrol
Faza izvajanja projekta: izvedba gradbenih, obrtniških in instalacijskih del
Predviden konec gradnje: julij 2023
Rušitev obstoječe in gradnja dveh novih bencinskih črpalk. V dveh okoli tisoč kvadratnih metrov velikih objektih sta poleg črpalk še lokala s hitro hrano. Obnavljata se tudi obe parkirišči.
