Napredek prepočasen

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 8. marec 2022 / 07:23  

Zastopanost žensk na vodilnih mestih v podjetjih raste, a s premajhnimi koraki, zato v Združenju nadzornikov Slovenije in Združenju Manager rešitve iščejo tudi v zakonodajnih spremembah.

Ljubljana – Mednarodni praznik žensk, ki ga zaznamujemo na današnji dan, je namenjen praznovanju ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, a realnost kaže, da vključenost žensk na številnih področjih še ni na zadovoljivem nivoju. V Združenju nadzornikov Slovenije (ZNS) in Združenju Manager so na spletnem dogodku Ne le 8. marca, temveč 365 dni poudarili, da se stanje glede spolne uravnoteženosti v upravah in nadzornih odborih delniških družb sicer izboljšuje, a je napredek prepočasen.

Kot kaže poročilo ZNS in družbe Deloitte, cilje iz pobude 40/33/2026 izpolnjuje le 32 odstotkov izmed 56 državnih in javnih delniških družb pri nas. Gre za pobudo, ki zasleduje cilj, da bi bilo do leta 2026 v nadzornih svetih zastopanih najmanj 40 odstotkov žensk, skupaj v upravah in nadzornih svetih pa najmanj 33 odstotkov. V letu 2020 je ti merili dosegalo 34 odstotkov družb, v letu 2019 pa 19 odstotkov.

Izvršna direktorica in partnerica v družbi Boston Consulting Group ter članica upravnega odbora Združenja Manager in Sekcije managerk Melanie Seier Larsen je poudarila, da imamo pri nas več izobraženih žensk kot moških, a se njihov delež na poti do vodilnih funkcij izgubi. Diplomira namreč 58 odstotkov žensk in 42 odstotkov moških, na mestih predsednic uprave pa je žensk le pet odstotkov. V zadnjem času slabšanje napredka Slovenije zaznavajo tudi mednarodni indeksi. V indeksu, ki meri napredek v smeri doseganja enakosti med spoloma v okviru Svetovnega gospodarskega foruma, smo denimo z 11. padli na 41. mesto.

V kratkem predavanju je sicer predstavila pozitivne vidike večje zastopanosti žensk na vodstvenih in nadzorniških funkcijah. Kot pravi, ima raznolikost spolov močan pozitiven vpliv na rast BDP, kar dokazuje študija Oxford Economics. Po simulacijah bi imeli v Sloveniji na račun večje vključenosti žensk na vodilnih mestih do leta 2050 za od štiri do osem milijard evrov višji BDP. »Zgolj naravna rast BDP ne bo dovolj, zato moramo izkoristiti vse vire znanja,« pravi.

Kot je povedala Irena Prijović, izvršna direktorica ZNS, so odločevalce pozvali k samoregulaciji na tem področju, pa mnogi te priložnosti niso izkoristili. Zato je Melanie Seier Larsen prepričana, da je treba spolno uravnoteženost na mestih odločanja uzakoniti.

Po vzoru nekaterih drugih članic EU bosta ZNS in Združenje Manager oblikovala predlog zakona, ki bi uravnotežil zastopanost spolov, pričakujejo pa tudi sprejem evropske direktive za ureditev tega področja. Potreben pa je razmislek, kateremu modelu iz prakse drugih evropskih držav bi bilo smiselno slediti pri nas. Kot pravi Seier Larsenova, obstajajo dobre prakse, ki jih je treba uporabiti, saj ne gre za odkrivanje tople vode.

Dogodek je zaokrožila okrogla miza na temo Kako do spolne uravnoteženosti na pozicijah odločanja, ki jo je povezovala direktorica Besede Vesna Sodnik. Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn, ki ima v ožjem vodstvu kar sedemdeset odstotkov managerk, meni, da v času po epidemiji v ospredje prihajajo kadri z bolj razvito empatijo, ki pa so v večji meri ženske. Vodilni kader bo moral poskrbeti, da bodo ljudje »z na­smehom prihajali na delo«, zaveda pa se, da bodo kvalitetne delavce obdržali le, če jim bodo znali prisluhniti.

Po besedah Gorazda Podbevška, predsednika ZNS, moški večkrat izkazujejo patološke oz. slabe načine vodenja, in ker je sistem takšen, da to nagrajuje, na vrh večkrat pridejo moški kot ženske. »Upam, da nam bo uspelo sistem spremeniti in da bodo na vrh prišli tudi drugačni ljudje,« pravi, Podbevšek, ki se prav tako zavzema za zakonsko ureditev področja, saj zgolj priporočila niso dovolj.

Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo, pa je poudarila zanimiv vidik, da znajo biti ženske tudi zelo neprijazne do drugih žensk, ki si morda še utirajo karierno pot. Kot pravi, vzori vlečejo: »Če bi bilo na vodilnih mestih več žensk, bi bil tudi vzor zanamkam večji in bi bolj stopale po tej poti. Če bomo s svojo bitko danes uspele, podobno kot so newyorške tekstilne delavke pred desetletji, se bodo razmere spremenile tudi za naše zanamke.«