Cavazza in Rac skupaj v radijski igri Suzana in dva starca

Na Radiu Slovenija so posneli radijsko igro Suzana in dva starca, v kateri nastopata tudi starosti slovenske vrhunske igre Boris Cavazza in Radko Polič - Rac, posneta pa je v posebni, binauralni tehniki. Javna predstavitev radijske igre bo 13. decembra ob 13. uri v studiu 26, kjer bo poslušanju sledil še pogovor z ustvarjalci. Premiera v etru pa bo 28. decembra ob 21.05 na Prvem, potem pa bo igra na spletu dostopna še mesec dni.

Režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Urban Gruden, dramaturginja Vilma Štritof in legendi umetnosti igre, Boris Cavazza 
in Radko Polič - Rac  v snemalnem studiu na Radiu Slovenija.  Foto: Radio Slovenija
Režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Urban Gruden, dramaturginja Vilma Štritof in legendi umetnosti igre, Boris Cavazza in Radko Polič - Rac v snemalnem studiu na Radiu Slovenija.  Foto: Radio Slovenija

LJUBLJANA > Motiv Suzane in dveh starcev izhaja še iz Danijelove knjige v Svetem pismu Stare zaveze. Suzana je bila izjemno lepo in krepostno dekle, hči kralja Joakima. Zaradi svoje čistosti je postala pralik predvsem v likovni umetnosti, pogosto upodobljena pod naslovi Suzana, Suzana v kopeli ali Suzana in dva starca. Med slikarji, ki so upodobili ta motiv, so najbolj znani Tintoretto, Rembrandt in Artemisia Gentileschi; med slovenskimi jo je upodobil Ferdo Vesel. Suzano sta med kopanjem opazovala in nadlegovala pohotna starca in jo obtožila prešuštva, za kar je bila obsojena na smrt s kamenjanjem. Zaradi kralja Danijela, ki je starcema dokazal krivo pričanje, so jo spoznali za nedolžno, so zapisali v svojem sporočilu na RTV Slovenija.

Iz slike v zgodbo

Slovenska slikarka Ejti Štih, ki že več desetletij živi in ustvarja v Boliviji, je lani izdala knjigo z naslovom Slike in zgodbe. Njen proces nastajanja je bil dokaj neobičajen: k pisanju je spodbudila najprej bolivijske pisce. Povabila jih je, naj si izmed osemdesetih slik izberejo eno, ki jih nagovori in spodbudi k pisanju. Nastalo je petnajst žanrsko raznovrstnih besedil, od esejističnih prek različnih proznih fikcijskih del do poezije. Enako je povabila k pisanju tudi slovenske avtorje in prejela petnajst zapisov. Običajno slikarji ilustrirajo zgodbe, tokrat pa je Ejti spodbudila nasproten proces. Prav za sliko številka dve, Suzana in dva starca, sta se ogrela dva slovenska avtorja. Agata Tomažič, ki je zapisala zgodbo skozi ženske oči, Vinko Möderndorfer pa “je ubral dramski pristop v dinamičnem in napeto stopnjevanem dialogu dveh starcev oziroma njunih duhov o tem, kako nam je ljubezen vsem v pogubo. Ta grenka, strašna in brezizhodna zgodba, začinjena z ravno pravšnjo dozo erotike in humorja, je zame idejno in slogovno najboljša med objavljenimi zgodbami”. Tako je v recenziji knjige za Ars zapisala Katarina Mahnič. “Vendar za ustvarjalce radijske igre besedilo prerašča zgolj literarne kakovosti Möderndorferjevega dramskega prizora. Evocira namreč zvočni prostor, v katerem ženska neposredno ne spregovori, dialog pa poteka le med moškima,” pišejo producenti.

Möderndorferjeva starca sta namreč že umrla in še v onstranstvu kuhata zamero, saj sta bila vpletena v ljubezenski trikotnik z ženo enega izmed njiju in prav zaradi tega dočakala smrt. A besedilo prerašča okvir erotičnega zapleta, saj zareže v najgloblja občutja in zastavlja vprašanja o življenju, ljubezni in minevanju. Starca namreč opazujeta žensko v istem stanovanju, ki je bilo nema priča njune ljubezni, prešuštva in zločina. Oba moška sta ujeta v njem in opazujeta pri kopanju drugo žensko, ki se je pozneje priselila v to stanovanje.

Dramaturginja Vilma Štritof in režiserka Špela Kravogel sta se odločili, da bo v igri slišen tudi notranji glas ženske, kar daje delu še dodatno dimenzijo. Tako je Uredništvo igranega programa, ki deluje v okviru programa Ars, znova presenetilo z novim pristopom, vendar s preizkušeno zasedbo. Režiserka je k snemanju povabila slovenska veterana, ki sta že večkrat nastopila skupaj, igralski legendi Radka Poliča - Raca in Borisa Cavazzo. “Ustvarjanje v studiu je bilo polno duhovitosti, ognjevito, plodno, pa tudi ponotranjeno in zadržano v trenutkih, ko se moška lika zazirata vase,” sporočajo. Žensko pa je igrala Maja Martina Merljak.

Nova slušna izkušnja

Glasbena oblikovalka je bila Darja Hlavka Godina, tonski mojster pa Urban Gruden. Z režiserko sta igro posnela binauralno. “To je metoda, pri kateri uporabijo dva mikrofona, razmaknjena med sabo kot ušesi, kar ustvari tridimenzionalni zvok; zato ga dojemamo bolj prostorsko kot v klasični stereotehniki, lažje ugotovimo smer zvoka, globino in oddaljenost od zvočnega vira. Pri poslušanju se počutimo, kot bi bili v prostoru z igralcem, se z njim po prostoru premikali v prvi osebi,” pojasnjujejo. Dodajajo, da bodo zato prisotnim na predstavitvi ponudili tudi to novo slušno izkušnjo, zato bo vsak dobil slušalke.


Najbolj brano