Branje povezuje, združuje in širi obzorja

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) je aktivnih 60 literarno-bralnih skupin, v katerih sodeluje več kot 412 članic in članov. V društvih upokojencev je branje družabna dejavnost, imajo bralne krožke, v povezavi s šolami in knjižnicami organizirajo medgeneracijska branja, kar vse spodbuja k aktivnosti v starosti in socialnemu vključevanju.

»Ponosni smo, da imajo številna naša društva razvejane literarne sekcije in dejavnosti, člani izdajajo avtorska dela v samozaložbi, pišejo, literarno ustvarjajo in iščejo druge načine za izražanje svoje ustvarjalnosti. K pisanju pa sodi spodbujanje branja,« je v uvodu povedala Dijana Lukić, izvršna vodja projektov in prireditev Zdus, ki je moderirala spletno medgeneracijsko kavarno o bralni kulturi.

Poudarila je, da se Zdus se vsako leto ob Tednih vseživljenjskega učenja vključuje tudi v aktivnosti, ki potekajo pod sloganom »Beremo skupaj«, v sklopu Nacionalnega meseca skupnega branja, meseca v katerem krepijo prepoznavanje pomena bralne pismenosti in bralne kulture.

»Vnukom berimo pred spanjem in čez ves dan«

Franc Gombač, predsednik komisije za kulturo pri Zdusu iz DU Ilirska Bistrica, je poudaril, da polovica Slovencev prebere vsaj eno knjigo na leto, tretjina jih bere stalno, polovica pa jih knjige kupuje: »Brati začnemo v najranejši mladosti, ko starejši, starši, stari starši, bratje in sestre, berejo otrokom. Berimo jim pred spanjem in tudi čez ves dan.« Omenil je pomen slovenske posebnosti, Bralne značke Slovenije, ki spodbuja k branju in jo imamo za najmlajše, ki še niso v šoli, za šolske otroke in pozneje tudi za starejše. Njen začetek sega v leto 1961 na OŠ Prevalje, začetnika sta bila profesor slovenščine Stanko Kotnik in pisatelj Leopold Suhadolčan. Organizirana je v vseh krajih po Sloveniji, imamo jo tudi v zamejstvu.

»Začetek skupnega branja vsako leto začnemo 17. septembra, ko je dan zlatih knjig, na obletnico rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka. Branje poteka do 8. februarja. Lani 20. maja so v Prevaljah praznovali 60 let bralne značke, Prevalje pa je prejelo naziv mesto bralne značke. Imamo tudi bralno značko za odrasle, to so bralni klubi, in druge oblike. Na Primorskem beremo v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu, Kosovelovi knjižnici v Sežani, Goriški knjižnici Franceta Bevka, Lavričevi knjižnici v Ajdovščini, Mestni knjižnici in čitalnici v Idriji, mestnih knjižnicah v Kopru in Izoli ter Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici,« je povedal Franc Gombač.

Komisija za kulturo pri Zdusu je v letu 2020 organizirala branje lastnih del in branje znanih avtorjev. Posneli so ga in poslali tistim, ki so to želeli: »Podpiramo branje, tistim, ki še niste začeli, pa priporočamo, da začnete, ne bo vam žal,« svetuje Gombač.

Bralni krožek DU Senovo tudi na ekskurzije

Posebej se je predstavil bralni krožek Društva upokojencev Senovo. Marija Krušič iz DU Senovo je povedala, da so eno od 14 društev v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Posavje, delujejo že 75 let, pokrivajo krajevni skupnosti Senovo in Koprivnica, precej članov imajo tudi iz Kozjanskega parka. Organizirajo več dejavnosti, najbolj obiskano je pohodništvo. Zadnje čase pa najbolj uživajo v bralnem krožku, k sedanji intenzivnosti je morda najbolj pripomogla korona, ko se lahko slišijo in vidijo prek zaslonov.

Bralni krožki niso samo branje, spodbujajo tudi k razmišljanju o vsakodnevnih pomembnih stvareh za življenje, so ugotavljali udeleženci Zdusove spletne kavarne o branju. FOTO: arhiv Zdus

Vodja bralnega krožka DU Senovo Milka Butkovič je povedala, da je bil ustanovljen leta 2018, običajno ga sestavlja 12 bralcev. Do razglasitve epidemije zaradi koronavirusa so se sestajal vsak ponedeljek ob 10. uri, razen med šolskimi počitnicami, v senovški enoti Valvasorjeve knjižnice Krško. Z branjem so povezovali tudi ekskurzije in obiskovali različne znamenitosti. Ob razglasitvi epidemije so se srečanja začasno končala. Iskali so možnosti, kako bi se lahko srečevali. Najprej jim je to uspelo prek aplikacije viber, nato pa so odkrili zoom, ko so lahko poleg zvoka dodali še sliko, omogočil pa jim je tudi ogled filmov. Komaj so čakali toplo vreme, da so se srečanja nadaljevala na prostem, v parku pred knjižnico, sejno sobo jim je odstopila tudi krajevna skupnost. Pri medgeneracijskem branju so se srečevali v šolski knjižnici in nato prek zooma. Veseli so, da se jim je pridružilo nekaj novih članov, zdaj jih je že 17.

Glasno branje enkrat na mesec

Boža Ojsteršek, ki vsebinsko vodi bralni krožek DU Senovo, pravi, da je delo raznoliko, osnovni okvir pa je glasno branje enkrat na mesec, za to so se odločili zaradi ugodnega vpliva pri preprečevanju zgodnje demence. Vključili so se tudi v projekt, ki ga vodi Valvasorjeva knjižnica Krško, Posavci beremo skupaj. Pripravijo jagodni izbor priporočil za branje: »Enkrat na mesec se pogovarjamo, kaj smo prebrali s tega priporočilnega seznama. Ne obnavljamo prebranega, ker bi morda komu preprečili užitke, ki jih imamo bralci ob novih zgodbah, ampak bolj priporočamo. Ko se odločimo za skupno branje kakšnega od teh romanov ali pesniških zbirk, pa pripravimo skupno temo in se vsi pogovarjamo na primer o knjigi Ubežni delci.«

Lani so proslavili Jurčičevo leto, še prej Vodnikovo in podobno. En ponedeljek v mesecu je namenjen tudi za medgeneracijsko branje, pri katerem so povezani z osnovno šolo in Bralno značko Slovenije. Prek zooma ali v živo so včasih povabili tudi goste, večinoma se vsi odzovejo, pričakujejo tudi obisk Svetlane Makarovič.

Branko Margon iz DU Senovo je povedal, da ga veseli, da so nekaj avtorjev knjig spoznali v živo in nekaj prek spleta, tudi po človeški plati. »Vsi so zanimivi, tako kot knjige ne smemo soditi po platnicah, tudi človeka ne po videzu.« Spoznali so Andreja Rozmana Rozo, Toneta Partljiča, sokrajanko Marinko Fric Kunc, Vidko Kuselj, ki se je pred kratkim pridružila krožku, Janjo Vidmar, Gorana Vojnovića in krajana Mirka Ciglerja.

Zdenka Zalokar Divjak, avtorica svetovalne literature za starše in učitelje, se je letos bralnemu krožku pridružila z velikim veseljem: »Knjiga je moja spremljevalka od otroštva. Vsak član v krožku osebno, poglobljeno in sočutno pristopi k vsaki stvari, začutila sem varnost, ki je potrebna za dobro počutje v skupini. Pritegnila me je širina dela krožka, ki ni samo branje, ampak tudi razmišljanje o vsakodnevnih pomembnih stvareh za življenje. Vesela sem, ker so člani sprejeli moj predlog, da berejo Márqueza, ki je eden mojih najljubših pisateljev.«

Strah pred zoomom je odveč

Gospa Tončka je povedala, da ji je v veliko zadovoljstvo, da se je vključila v bralni krožek ob upokojitvi. »Posebno doživetje je bilo, ko sva bili z vnukinjo postavljeni pred isti izziv, prebrati knjigo in o njej razpravljati, torej medgeneracijsko branje. Tudi sicer se o čtivu, ki ga bereva, pogosto pogovarjava na najinih sprehodih. Zelo pozitivna izkušnja je tudi povezava bralnim krožkom Krško in skupino iz Brestanice, ki je žal v času korone omejena.«

Gospa Fanika pa je dejala, da delovanje v krožku ni le branje, temveč tudi soočanje z novimi izzivi: »Krožek včasih javno nastopi in pripravi dogodek za gledalce. Lani smo na primer ob svetovnem dnevu knjige imeli spletno predstavitev pesniške zbirke Marka Kravosa Poslanica v 12 zlogih, spremljali so nas gledalci v več državah. Pesniško zbirko smo izbrali, ker smo v njej našli svoje občutke v času zaprtja države. Poistovetili smo se s temi verzi in vse skupaj posneli. To je za nas upokojence nekaj novega, soočamo se s tremo, zadregami, na koncu smo zadovoljni, ko slišimo odobravanje in pohvale.«

Vida Kuselj se je z bralnim krožkom DU Senovo prvič srečala sredi leta 2019, na predstavitvi svoje knjige Zdaj sem tvoja moja, v kateri odstira doživljanje v boju z moževo alzheimerjevo demenco, krožku pa se je pridružila lansko jesen: »Že takrat sem začutila prijetno povezovalno energijo. Pritegnilo me je vse, izmenjava mnenj o prebranem delu, pripravljajo ekskurzije, tematske pogovore, glasno branje, kar bralca spodbudi, da se večplastno obrne na vsebino, ki jo bere. Tako širimo bralno kulturo in ljubezen do branja. Dolgo sem oklevala tudi zaradi zooma, ampak vidimo, da to ni noben problem. Pogrešam pa živi stik, a tudi tega bomo dočakali, sem optimist.«

Medgeneracijsko branje

Šolska knjižničarka Simona Šoštar na OŠ Senovo vodi medgeneracijsko branje, projekt, ki ga društvo Bralna značka Slovenije organizira skupaj z agencijo za knjigo. Osnovni cilj je spodbujanje branja istega dela, običajno slovenskega avtorja, med različnimi generacijami. Poskušajo povezati mlade bralce, učence, starše, babice in dedke.

»Na naši šoli to izvajamo že šest let, trudimo se, da bi se dobili enkrat na mesec, uspe pa nam trikrat ali štirikrat na leto. Beremo isto knjigo in odkrivamo različne poglede in izkušnje, spoznamo marsikaj. Včasih knjiga drugače zaživi, ko izveš opažanja drugih ljudi, tako se medsebojno bogatimo. Starejši nas bogatijo s svojim razmišljanjem in bogatimi izkušnjami, otroci pa izpostavijo stvari, na katere morda sploh nismo pomislili,« je povedala Šoštarjeva.

Največkrat se družijo učenci zadnjih treh razredov osnovne šole ali srednješolci. Nazadnje pa so se babice in dedki z vnuki srečali ob slikanici Rudi in Lipe: »Bilo je zelo lepo srečanje, sicer prek Zooma, vsi otroci so navdušeno pokazali slikanico in svojo najljubšo igračko. Bila sem pomirjena, da prihajajo nove generacije bralcev,« pravi Šoštarjeva.

Podpredsednica Zdusa Vera Pečnik, ki pokriva področje kulture v društvu, je čestitala bralcem in njihovem delu in izrazila željo, da se kdaj pridruži kakšnemu dogodku: »Ob tem ugotovimo, da nas branje povezuje, združuje in zdravi, vsak najde nekaj svojega. Življenje je knjiga in knjiga je življenje.«

Bralno značko, ki spodbuja k branju, imamo za najmlajše, ki še niso v šoli, za šolske otroke in pozneje tudi za starejše. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Anica Drev iz Šaleške pokrajinske zveze DU in iz društva upokojencev Vinska Gora je povedala, da se tudi pri njih veliko ukvarjajo z branjem in vse to združijo z literarnimi večeri. Iščejo stare rokopise iz domačega kraja in stare pesmi, kar predstavljajo na literarnih večerih. »Knjiga te pomiri in zapelje v smeri, kamor želiš. Pri nas temu prisluhne veliko ljudi, preberejo, pesnijo, napišejo kakšno zgodbico.« Literarne ustvarjalce, tudi likovne in glasbene, iz Šaleške pokrajinske zveze bodo zbrali v almanahu.

V Kočevju imajo lastno knjigoteko

Predsednica DU Kočevje Barbka Bižal Kolar je povedala, da imajo pri njih že dolgo tradicijo, saj deluje bralni krožek že deset let. Imajo lastno knjigoteko, po vseh omarah, pri znancih, sosedih, prijateljih, so pobrali knjige in jih prinesli na društvo. Člani si lahko sposojajo knjige brez članarine in zamudnine. »Knjižnica je dobro obiskana in dobivamo vedno nove knjige. Na spletni strani članice našega krožka vse knjige, ki jih preberejo, opišejo in povedo svoje mnenje. To morda pritegne koga, da vzame v roko kakšno knjigo, ki je drugače ne bi. Bralni krožek sodeluje z recitali. Že deveto leto imamo tudi bralno značko, vsako leto jih ob kulturnem prazniku podelimo od šest do devet.«

Marica Androjna iz Društva upokojenih pedagoških delavcev, sekcije Ljubljana in Bela krajina, je povedala, da obiskuje glasno branje z Lado Zei v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Piše tudi pesmi, napisala sem pesem o rastoči knjigi. Ivana Hauser iz DU Radlje, pa je povedala, da pri njih branje poteka prek knjižnice. Navdušila jo je knjiga Krasni novi svet, ki je roman prihodnosti, negativna utopija ali svarilo pred prihodnostjo, na nek način smo v ta svet prestopili s korono; toplo jo priporoča.

Iva Slabe iz DU Litija vodi literarno sekcijo, ki je zasnovana drugače. Zapisujejo svoja doživetja, izdali so že dve lastni knjigi, Mozaiki spominov in Utrinki našega življenja. To so zgodbe njihovih 15 članic, spomini iz otroštva. Pri branju se povezujejo s knjižnico Litija, kjer organizirajo bralno značko Srčni bralec in Srčna bralka. Poteka bolj individualno, žal manjka mesečna komunikacija, kjer bi se lahko pogovorili, kako to branje spremljati.

Krista Ločičnik iz DU Dravograd pa je povedala, da se podobno kot na Senovem srečujejo enkrat na mesec, srečanje imenujejo Ob knjigah in branju ob kavici. Prihaja približno 17 članov, prirejajo tudi literarne ekskurzije, lani so bili v NUK in Cukrarni. Nadaljujejo tradicijo bralne značke na Koroškem z naslovom Korošci pa bukve beremo. Želijo si uresničiti tudi idejo o glasnem branju.

Franc Gombač je za konec izdal tri knjige, ki »so ga napisale«: faksimile Prešernovih poezij, Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja, ki jo je prvič prebral leta 1956, ko jo je dobil kot marljiv dijak na učiteljišču v Celju, zdaj pa je celo v stripu, tretja pa Lovim pomladni veter Cirila Kosmača, v kateri je zbranih 33 zgodb, ki jih je objavljal v časopisih in revijah.

Gospa Danica iz Brkinov pa je podarila pomen lepega slovenskega jezika, saj je materin jezik – jezik srca; trenutno prebira Trubarjev album in se navdušuje nad vsem, kar je naredil za slovenski jezik.