Ob tem smo naslovili vprašanja na tri največje trgovce s hrano v Kopru: Spar, Tuš in Mercator, kako se bodo odzvali na ta fenomen. Pojasnili so, da so cene izdelkov v njihovih trgovinah določene na podlagi več dejavnikov, kot so nabavna cena, stroški transporta, skladiščenja in prodaje, davki in drugi stroški. Vsi ti dejavniki vplivajo na končno ceno izdelka, ki jo določijo na podlagi izračuna stroškov in marže. 

Trgovci se zavedajo, da je število kupcev, ki se odločijo za nakupe čez mejo, pomembno in da to predstavlja izziv za njihove trgovine. Kot odgovor na naraščajoče cene v slovenskih trgovinah in vse večje število kupcev, ki se odločajo za nakupe čez mejo, trgovci iščejo rešitve, ki bi zadovoljile potrebe svojih kupcev in ohranile njihovo zaupanje.

Tako lahko na hitro povzamemo odgovore, ki smo jih prejeli na postavljenja vprašanja. Mercator in Spar sta odgovorila s konkretnimi in podkrepljenimi odgovori, le odgovor Tuš-a je bil kratek in suhoparen.

Vsem trem smo postavili naslednja vprašanja:

Kako je mogoče, da lahko enak artikel, kot je oljčno olje Monini, stane v Sloveniji še enkrat več kot v Italiji? Na osnovi česa trgovec opravi izračun za maloprodajno ceno? Si slovenski trgovci zaračunavajo prevelike marže?

Kako komentirate, da vse več ljudi iz obalnih mest, kot je npr. Koper, odhaja po nakupih čez mejo v italijanske trgovine, ki so evidentno bolj poceni (kar je bilo razvidno tudi iz prispevka, ki so ga pripravili na RTV Slovenija)?

Nameravate kakorkoli korigirati cene oziroma, ali se ne bojite, da bodo ljudje enostavno prenehali kupovati v domačih trgovinah glede na to, da gre za območje ob meji, ki sega od Pirana do Bovca in ljudem skok čez mejo ne predstavlja velikega problema?

Iz prakse lahko povemo, da v drugi polovici tedna, sploh ob petkih in sobotah, prehranske trgovine čez mejo napolnijo tudi slovenski kupci iz osrednjega dela Slovenije, ki pridejo za konec tedna na Obalo, v Posočje ali Goriška Brda, pa tudi tisti, ki gredo v Trst in Palmanovo po nakupih oblačil in obutve, ... Se vam zdi to število kupcev, ki se odločijo za nakupe čez mejo, zanemarljivo?

To so njihovi odgovori, ki jih objavljamo v celoti, tako kot smo jih prejeli:

TUŠ: Pri Tušu se čim bolj ugodno ponudbo trudimo zagotavljati tako preko dogovorov z dobavitelji glede aktualnega nabora izdelkov kot tudi preko trajno znižanih izdelkov, akcijske ponudbe in drugih ugodnosti, ki so na voljo članom Tuš kluba. Pri popisu cen osnovnih živil smo se z našo košarico redno uvrščali med ugodnejše ponudnike na slovenskem trgu, kar potrjuje konkurenčnost naše ponudbe.

MERCATOR: Dovolite nam, da na kratko pojasnimo ključna dejstva, seveda pa smo na voljo tudi za precej bolj konkretne razprave.

Na končne, maloprodajne cene najbolj vplivajo nabavne cene, ki jih trgovci prejemamo od dobaviteljev oziroma distributerjev. Dvige nabavnih cen vsi dobavitelji pojasnjujejo s povišanjem stroškov energentov, embalaže, logistike, stroški dela itd. Seveda se z dvigom vseh vrst stroškov soočamo tudi v Mercatorju.

Za izdelke slovenskih dobaviteljev oz. blagovnih znamk, ki jih kupci dobro poznamo že vrsto let, velja, da so v konkretnih primerih, o katerih so poročali mediji, naše nabavne cene višje od maloprodajnih cen v nekaterih objavljenih cen trgovin čez mejo. To je mogoče samo v primeru, da proizvajalec zaradi različnih razlogov ponudi nižje prodajne cene, kot veljajo na domačem trgu, ali pa trgovec v navedenih primerih konkreten izdelek prodaja brez ali celo z negativno maržo. Slednje si lahko pojasnimo zgolj kot način, kako v svoje trgovine privabiti nove kupce. Hkrati pa seveda ta(k) trgovec predpostavlja, da nov kupec v trgovini ne bo izbral samo npr. plastenke Radenske, temveč bo opravil (bistveno) večji nakup.

Da so nabavne cene konkretnih izdelkov za večino slovenskih trgovcev zelo podobne, dokazujejo maloprodajne cene teh izdelkov pri različnih trgovcih v Sloveniji, ki se bistveno ne razlikujejo. Trg z živili je namreč v Sloveniji eden najbolj konkurenčnih trgov, kupci pa takoj zaznajo odstopanja. Nenazadnje to dokazuje tudi dejstvo, da povprečen kupec v Slovenij obišče kar pet (5) različnih trgovcev na mesec. Dodajmo še, da slovenski kupci že vrsto let lahko zasledujejo dejstvo, da so vsaj nekateri izdelki široke potrošnje (pivo, sokovi in podobno) slovenskih proizvajalcev v Italiji nižje od cen v Sloveniji.

V primeru cen tujih izdelkov pa poudarjamo, da je Slovenija za velike (italijanske) proizvajalce relativno majhen trg. Seveda velja splošno pravilo, da se cene znižujejo glede na količine nabavljenih oz. prodanih izdelkov. Druga značilnost pa je ta, da veliko večino teh izdelkov na slovenskem trg ne prihaja neposredno od proizvajalcev, temveč prek distributerjev.

To sta dva poglavitna razloga za odstopanja v maloprodajnih cenah za te izdelke v Sloveniji, v primerjavi s cenami v tujini. Na žalost pa se običajno prehitro zaključi, da so za višje cene krivi zgolj in samo trgovci. In v konkretnih primerih medijskega poročanja je prav Mercator vedno tudi najbolj izpostavljen, čeprav velja dejstvo, da v povprečju, upoštevajoč Pika popuste, Mercator nima najvišjih cen.

Ponovno pa poudarjamo, da trgovske marže slovenskih trgovcev v povprečju ne odstopajo. Dokaz za to so nenazadnje tudi rezultati spremljanja cen, ki jih že nekaj mesecev izvaja ministrstvo za kmetijstvo. In dokazljivo dejstvo je tudi, da slovenski trgovci v zadnjem obdobju energetske (in še kake krize) nismo neposredno prenašali višjih nabavnih cen v maloprodajne cene. In s tem bistveno prispevali k zamejitvi dviga cen hrane v Sloveniji in posredno tudi k zniževanju inflatornih pritiskov.

Na slovenskem trgu cene v Mercatorju ne odstopajo od konkurence, še posebej upoštevajoč Pika popuste za zveste kupce. V Mercatorju si močno prizadevamo blažiti cenovne pritiske in ohranjati konkurenčne cene, tudi na račun lastne marže, in v nižje redne cene in različne aktivnosti ugodnih nakupov tako vlagamo znatna sredstva. To nenazadnje dokazujejo tudi poslovne bilance, ki jih redno objavljamo. Že lani smo tako recimo znižali redne cene več kot 2.500 najbolj prodajanim izdelkom za gospodinjstvo, predvsem živilom, vsak dan v tednu imamo v akciji vrsto izdelkov, ki so skoraj v vsaki košarici, kar pomeni za zveste kupce s kartico Pika od 10 odstotkov pa do 50 odstotkov popusta.

Za vse kupce ob sredah omogočamo 25-odstotni popust na izbranih izdelek, za upokojence nudimo ob četrtkih 10 odstotkov popusta na celoten nakup, v petek in soboto pa dodatni 10-odstotni popust na celoten nakup nad 30 evrov s Piko. Dodatno imajo zvesti kupci s Piko še popust na koncu vsakega bonitetnega obdobja, kar glede na zbrane pike v večini primerov pomeni vsaj en brezplačen nakup. Aktivnih imetnikov kartice Pika je 757.000, torej ima Mercatorjevo kartico zvestobe, ki stalno omogoča ugodne nakupe, skoraj vsako gospodinjstvo v Sloveniji.

Dodamo naj, da tudi v naše trgovine že od nekdaj prihajajo po nakupih kupci iz sosednjih držav (tako Hrvaške kot Italije in Avstrije), ki ocenjujejo, da so določeni izdelki bolj kakovosti in/ali cenovno ugodnejši.

SPAR: v Sparu nam je v teh časih glavna prioriteta, da je kupcem v naših trgovinah na voljo ugodna ponudba, s katero morebitne dvige cen dobaviteljev minimalno občutijo. Slednje dosegamo z različnimi tedenskimi akcijami in kuponi, pa tudi s ponudbo lastnih blagovnih znamk. Če od dobaviteljev prejemamo najave dvigov cenikov, te skrbno pregledamo in se, kjer je res upravičeno, pogajamo za čim manjši dvig. Naša cena se v tem primeru dvigne maksimalno v višini razlike v nabavni ceni, prioriteta pa nam vseskozi ostajajo nizke cene na slovenskem trgu. V našem primeru o ekscesnih maržah tako ne moremo govoriti, o čemer priča tudi revidirano letno poročilo s podatkom, da je dobičkonosnost podjetja Spar Slovenija krepko pod 2 odstotka.

Prodajnih strategij drugih blagovnih znamk ter trgovcev (tako domačih kot tujih) ne moremo komentirati, v splošnem pa je tako, da cenovno politiko do trgovca po različnih državah oblikuje dobavitelj glede na razmere na določenem trgu in glede na moč blagovne znamke na posameznem trgu. Čisto mogoče je torej, da italijanski trgovec dobi isti izdelek od dobavitelja ceneje kot slovenski. Cene različnih prehranskih izdelkov so načeloma odvisne od cen vhodnih surovin, transporta, energentov in številnih drugih dejavnikov, pomemben vpliv pa imajo tudi davčne stopnje in trošarine, ki se med državami razlikujejo.

Cene v sosednjih državah spremljamo, ne delamo pa rednih popisov, zato nimamo podatka o tem, kako pogosto so si pri nas in v tujini različne. V nabavi maloprodajne cene naših artiklov določamo na osnovi dobaviteljevih nabavnih cen in popisa maloprodajnih cen enakih izdelkov na slovenskem trgu pri čemer skušamo kupcem ponuditi najboljšo ceno celotnega nakupa, vključujoč akcije in dodatne popuste kot so 10-odstotni popust na vse ob koncu tedna in 25-odstotni popust na izbrani izdelek med tednom. 

Glede prikazanega v oddaji, na katero se sklicujete, pa resnica ni tako enostranska, saj tudi v naše obmejne trgovine (npr. v Novi Gorici) zahaja veliko italijanskih kupcev. Ti so, tako kot slovenski, pazljivi glede porabe denarja, hkrati pa se zavedajo, da imamo v Sloveniji za določene izdelke boljše razmerje med kakovostjo in ceno (v naših trgovinah denimo kupujejo meso, kruh, sadje in zelenjavo, mlečne izdelke in še marsikaj).