Angleška kraljevska družina, ki ji poveljuje 95-letna kraljica Elizabeta II., ima svoje umetnine razvrščene v tako imenovani Kraljevi umetniški zbirki (The Royal Art Collection), ki je verjetno največja zbirka umetnin v zasebni lasti na svetu in jo nekateri strokovnjaki ocenjujejo na osem, drugi pa tudi na več kot deset milijard evrov. Lep znesek za žensko, katere osebno bogastvo, zanimivo, ocenjujejo zgolj na pol milijarde evrov. Jasno, bilo bi smešno, a povsem legalno, če bi zaradi finančnih težav prodala kakšnega Rubensa ali Rembrandta ali da Vincija ali Bruegla ali Caravaggia. V kraljičini lasti so velike stvari: zbirko, ki se razprostira med 13 rezidencami v Združenem kraljestvu, sestavlja kar 7000 umetniških slik, 450.000 fotografij, nešteto skulptur in tapiserij. Na svojem mestu so še pohištvo, keramika, tekstil, kočije, staro orožje in oklepi, nakit, krone, ure, glasbila, rokopisi, knjige… Nekaj del je mogoče videti, nekaj jih posojajo galerijam in muzejem po svetu, marsikatero delo pa imajo angleški plemiči samo zase.
Ameriški poslovnež in producent (1943), ki ga najbolj poznamo kot ustanovitelja glasbene založbe Asylum in filmskega studia DreamWorks, ima v rokah več kot 10 milijard dolarjev. Velja za zbiratelja, ki je zaljubljen v umetnost. Svoje poštene namene je pokazal tudi s tem, da je začel nakazovati stotine milijonov dolarjev ameriškim galerijam. Njegova privatna zbirka naj bi bila težka okoli tri milijarde evrov. V njej je najti predvsem vse dražja dela ameriških povojnih umetnikov. Ljubi Jacksona Pollocka, Marka Rothka, Willema de Kooninga in Jasperja Johnsa.
Libanonska Juda s stalnim naslovom v Monte Carlu se ukvarjata s preprodajanjem umetniških del, David (1947) je obenem tudi bivši svetovni prvak v backgammonu. Ezra (1945) je povsem v poslu, medtem ko se zdi David v zadnjem času bolj odsoten. Stroka meni, da imata v različnih depojih v Švici spravljenih okoli 5000 različnih umetniških del, ki jih spretno lansirata na trg glede na njihovo vrednost. Samo različnih Picassovih slik naj bi bilo za kakšnih 900 milijonov. Njuna zbirka je vredna skoraj tri milijarde evrov.
Forbes zadnja leta ne opazi bogastva Hansa-Adama II. (1945), šefa kneževine Liechtenstein, ki naj bi bil težak štiri milijarde evrov. Njegova zbirka umetnin, ki jo je v določenem delu mogoče videti tudi v državnih muzejih in galeriji ter na Dunaju, naj bi bila vredna okoli dve milijardi evrov. Na voljo ima dela Rubensa, Raffaella in najdražjo omaro na svetu: Badminton Cabinet, ki so jo nekoč kupili za 25 milijonov evrov. Knez Hans-Adam II. je leta 1967 prodal Narodni galeriji v Washingtonu da Vincijevo sliko Ginevra de' Benci za do takrat rekordnih pet milijonov dolarjev.
Vdova po nedavno preminulem ameriškem gradbincu in investitorju ter milijarderju Eliju Broadu (Forbes ga še vedno ceni na kar sedem milijard dolarjev) se lahko pohvali z zbirko, v kateri je za okoli dve milijardi dolarjev umetniških del, ki jih je mogoče videti tudi v novi moderni galeriji Broad v Los Angelesu. Zakonca Broad, tudi velika borca proti orožju in za dostopnost umetnosti za vsakogar, sta v svojem času kupila dela van Gogha, Mirója, Picassa in Matissa, v zadnjem času pa sta zbirala predvsem likovna dela ameriških povojnih umetnikov.
Philip Niarchos (1954) je najstarejši sin grškega ladijskega magnata Stavrosa Niarchosa, ki mu je po sumljivi smrti zaradi prevelike doze barbituratov zapustil nekaj milijard vredno bogastvo in predvsem izredno zbirko umetniških del, ki je v zadnjem času ocenjena na okoli dve milijardi evrov. Niarchos, ki naj bi imel po Forbesovih ocenah v rokah približno 2,5 milijarde dolarjev, ima v svoji lasti največjo zalogo van Goghovih slik na svetu, tudi slavni portret brez ušesa. Bil je prvi, ki je odkril Jeana-Michela Basquiata, hrani pa tudi Picassov portret Yo, Picasso.
Francoski milijarder in ustanovitelj modnih znamk Gucci, Yves Saint Laurent, Brioni, Balenciaga… Francois Pinault (1936) se skupaj z družino lahko pohvali s kakšnimi 42 milijardami dolarjev bogastva in ima po več kot 30 letih zbiranja za okoli milijardo in pol evrov umetnin. Ljubi moderno umetnost in po nekaterih podatkih naj bi imel več kot 5000 izredno dragih umetniških del: Mondriana, Picassa in Mana Raya, pa tudi Davida Hammonsa, Rudolfa Stingla, Damiena Hirsta… Njegova je beneška palača Grassi, družina pa ima v rokah tudi dražbeno hišo Christie's.
Pravijo, da je zbirka ameriškega finančnika, milijarderja (rojen 1956), za mnoge preveč skrajnega desničarja vredna kakšno milijardo dolarjev. Se pa takole od daleč zdi, da so umetniška dela v lasti velikega pokrovitelja Donalda Trumpa in veteranskih organizacij, ki naj bi bil težak kakšnih 16 milijard dolarjev, vredna celo več. V rokah ima recimo Koonsovega Zajca za več kot 90 milijonov, pa eno od Pollockovih slik, za katero je plačal 52 milijonov. Cohen ima tudi dela Fontane, Giacomettija, de Kooninga, Muncha, Picassa, Andyja Warhola…
Najbogatejši evropski milijarder (1949) ima poleg zbirke najprestižnejših podjetij na svetu tudi zbirko umetniških del. Samo v svojo umetniško galerijo Fondation d'entreprise Louis-Vuitton v Parizu je vložil kakšnih 150 milijonov evrov. Z ženo Helene obožujeta najdražje ustvarjalce: Damiena Hirsta, Pabla Picassa in Andyja Warhola. Po eni strani velja, da je francoski bogataš v umetnost vložil približno milijardo evrov, a so številke verjetno višje, če vemo, da je samo za obnovo požgane pariške katedrale Notre-Dame prispeval znatnih 200 milijonov evrov.
Bivši gruzijski premier in poslovnež (1956), ki ima že nekaj časa tudi francosko državljanstvo, je obogatel v Rusiji v času pred Putinom. Predvsem je kupoval slaba podjetja in jih spreminjal v velike uspešnice, naj je šlo za telekomunikacije, farmacijo ali turizem. Leta 2012 je postal gruzijski premier, potem pa je kmalu odšel iz politike in se s svojo stranko za kratko še enkrat vrnil ter letos dokončno odnehal. Na njegovih stenah so pregrešno draga dela Roya Lichtensteina, Picassa, Schieleja, Luciana Freuda, Hirsta, Konnsa… Skupaj za okoli milijardo dolarjev.