Sobota, 3. 6. 2023, 10.35
10 mesecev, 2 tedna
300 let od rojstva Scopolija, utemeljitelja naravoslovne znanosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,12
Scopoli je preučeval bolezni in socialno stanje idrijskih rudarjev. Po šestih letih dela v Idriji je izdal knjigo O idrijskem živem srebru, v kateri je objavil tudi razpravo o zdravljenju rudarjev, ki so zbolevali za merkurializmom oz. zastrupitvijo z živim srebrom.
Mineva 300 let od rojstva utemeljitelja naravoslovne znanosti na Slovenskem Joannesa Antoniusa Scopolija, ki je sredi 18. stoletja dobrih petnajst let kot prvi rudniški zdravnik deloval v Idriji. Danes bodo njegov doprsni kip odkrili v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, naravoslovca pa se bodo z dogodki spominjali skozi celo leto.
Scopoli velja za utemeljitelja in začetnika sodobne naravoslovne znanosti na Slovenskem ter mnogih znanstvenih ved, kot so biologija, botanika, geologija, medicina in veterina, je poudaril Al Vrezec iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Skandinavci se lahko pohvalijo z naravoslovcem Karlom Linnéjem, Angleži s Charlesom Darwinom, po besedah Vrezca pa se Slovenci lahko prav s Scopolijem.
Scopoli je preučeval bolezni in socialno stanje idrijskih rudarjev. Po šestih letih dela v Idriji je izdal knjigo O idrijskem živem srebru, v kateri je objavil tudi razpravo o zdravljenju rudarjev, ki so zbolevali za merkurializmom oz. zastrupitvijo z živim srebrom.
Nezadovoljstvo z zdravniškim poklicem ga je usmerilo v raziskovanje naravoslovja
S svojim zdravniškim poklicem Scopoli ni bil zadovoljen, zato se je ukvarjal tudi z raziskovanjem naravoslovja. Kot je poudaril Čar, so ga med drugim zanimale rudniške posebnosti. Tako je opisal deset različnih vrst rud, tudi mineral epsomit.
Ob tem je popisoval tudi rastline, glive in živali na Kranjskem. V Idrijskem obdobju je izdal tudi temeljni naravoslovni deli Entomologia Carniolica in Flora Carniolica, s katerima je Kranjska postala evropsko pomembna znanstvena velesila.
V Flori Carniolici, ki velja za prvo znanstveno delo o naravi pri nas, je opisal okrog 1.100 rastlinskih vrst iz severozahodnega dela Slovenije, med njimi tudi kranjski volčič oz. scopolio carniolico, ki je po njem tudi poimenovana. V znamenitem delu pa je kot prvi opisal tudi slovensko simbolno drevo lipo, ki jo je videl v okolici Idrije, je pojasnila Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Scopolijev trg v Idriji
Scopolijev vzor pri poimenovanju tako živalskih kot rastlinskih vrst pa je bil ravno Linné, ki je v naravoslovje uvedel dvojno poimenovanje, torej da je vsaka rastlinska ali živalska vrsta označena z rodom in vrsto. Kot je pojasnila Tinka Gantar iz Muzejskega društva Idrija, sta si oba naravoslovca tudi dopisovala in si izmenjavala izkušnje, v pismih pa Linné ni skrival navdušenja nad Scopolijevimi odkritji.
Scopolija se bodo z dogodki spominjali skozi celo leto
300. obletnico rojstva naravoslovnega polihistorja Prirodoslovni muzej Slovenije, Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija obeležujejo s tridnevnim praznovanjem, v sklopu katerega so v muzeju že odkrili Scopolijev doprsni kip, v Idriji pa izvedli mednarodni strokovni posvet, na katerem so strokovnjaki z različnih področij predstavili Scopolijevo delo in življenje.
Danes se bo strnjeno tridnevno praznovanje sklenilo z odkritjem drugega Scopolijevega doprsnega kipa, in sicer v ljubljanskem botaničnem vrtu, kjer bodo predstavili tudi znanstveno monografijo o Scopoliju. Občina Idrija je letošnje leto sicer razglasila za Scopolijevo leto, naravoslovca se bodo z dogodki zato spominjali skozi celo leto.
