Černobil: Skoraj pozabljena zgodba o sovjetskem režiserju, ki je posnel lastno smrt

Na današnji dan pred 35 leti se je v jedrski elektrarni v Černobilu v današnji Ukrajini zgodila najhujša jedrska nesreča do zdaj.

Število žrtev še zmeraj ni znano.

26. aprila 1986 ob 1.23 uri zjutraj sta v Černobilu med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor jedrske elektrarne.

35 let od nesreče v jedrski centrali v Černobilu. Spomnim se našega strahu, da bo veter prinesel radioaktivne delce nad naše kraje. In kako smo bili v sončnem prazničnem tednu vsi v hišah in čakali na dež.

— Jasmina Držanič (@D_Jasmina) April 26, 2021

Do konca leta 1986 so preselili 116.000 ljudi iz 30-kilometrskega območja okoli jedrske elektrarne.

V naslednjih letih so evakuirali še 230.000 ljudi.

Goreče jedrsko gorivo je gasilo 600.000 likvidatorjev – večinoma je šlo za vojake, policiste, gasilce in državne uslužbence, ki so imeli le malo ali nič zaščitne opreme.

Naložili so jim tudi gradnjo betonskega sarkofaga nad uničenim reaktorjem, ki naj bi preprečil dodatno uhajanje radioaktivnih snovi, in čiščenje okolice.

Betonski sarkofag so leta 2016 nadomestili z jeklenim, saj je prvotni začel puščati na mnogo mestih.

Novi sarkofag je visok 108 metrov in tehta 36.000 ton.

The first film made following the nuclear meltdown at the Chernobyl Nuclear Power Plant. The director Vladimir Shevchenko died a year later from his exposure during production. https://t.co/b6VIS5JFFa

— Graphenes (@Graphenes1) 21 July 2019

Veliko ljudi je tvegalo svoje življenje po nesreči v Černobilu - vendar nihče ne tako, kot človek, ki je obupno želel pokazati svetu, kaj se je zgodilo.

Ko je sovjetski režiser Vladimir Ševčenko s kamero posnel streho četrtega reaktorja v Černobilu po smrtonosni eksploziji, ni vedel, da se nahaja sredi najbolj nevarnega mesta na svetu.

Prav tako ni imel pojma, da bo njegov dokumentarni film Černobil: kronika težkih tednov, o čiščenju radioaktivnega materiala v Černobilu, njegov zadnji.

Eno leto pozneje je namreč umrl zaradi hude radiacijske bolezni.

The Soviet film maker who filmed his own slow death at Chernobyl. The sacrifice made by Vladimir Shevchenko & hundreds of other men should not be forgotten. My latest for @newscomauHQ https://t.co/vsppKm1Apt

— LJ Charleston (@LJCharleston) 21 July 2019

Nagrajeni filmski režiser, ki je takrat delal za ukrajinsko televizijo, se verjetno ni povsem zavedal nevarnosti, s katerimi se je soočal, ko je privolil v snemanje strehe poleg četrtega reaktorja.

Bil je najet za snemanje v najbolj nevarnem območju, ki ga je prizadela jedrska katastrofa, toda njegova najhujša napaka je bila to, da se je povzpel na najbolj smrtonosno točko jedrske elektrarne le nekaj dni po nesreči.

Vladimir Shevchenko's Footage Inside #Chernobyl Reactor 4 - Video https://t.co/DpFykOU2Dk

— Giuseppe Mella (@giuseppemella) 23 July 2019

Ševčenkov film je celo 33 let kasneje še vedno grozljiv opomin in predvsem spomin na požrtvovalnost tistih, ki so tvegali svoja življenja pri čiščenju Černobila.

Ševčenko je dal svoje življenje za to, da bi njegovi zanamci lahko s svojimi očmi videli, kaj se je dogajalo med čiščenjem posledic najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva.

Čiščenje je bilo organizirano v nuji in večinoma brez kakršnih koli zaščitnih sredstev, zato je ogrozilo ogromno število življenj.

S tem, ko je skozi oko kamere zabeležil dogajanja v černobilski elektrarni po eksploziji, je Ševčenko nezavedno snemal tudi lastno smrt, ocenjuje NZ Herald.

Vladimir Shevchenko - heroic photographer of Chernobyl nuclear catastrophe https://t.co/MbXVa1SZHK @arclight2011

— Yoko Chase (@yoko_chase) 22 July 2019

Film je v celoti v ruščini in vključuje intervjuje z znanstvenikom Valerijem Legasovim, ki je zdaj znan tudi po slavni seriji, ki jo je nedavno predvajal HBO, v kateri ga igra Jared Harris.

Legasov je storil samomor točno dve leti po nesreči zaradi grozote svojih izkušenj in laži, ki jih je bil prisiljen povedati Mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju, tako kot so takratne oblasti v Moskvi zahtevale, namreč da tako mednarodni kot domači javnosti ne sme razkriti prikrivanje napačnega ravnanja ZSSR pred in po černobilski nesreči.

Robert Maxwell, edini arheolog, ki je delal v Černobilu na dveh terenskih raziskavah, je dejal, da je bil Ševčenko zelo spoštovan in mu je oblast zaupala, da bo posnel prizorišče nesreče in vsa prizadevanja za odpravo njenih posledic, saj je bil to zelo občutljiv čas za Sovjete.

»Dovoljenje, da snema kako poteka čiščenja mu je bilo odobreno, vključno z neverjetno nevarnim delom 'biobotov',« opozarja Robert Maxwell, sklicujoč se na identiteto konkretnih delavcev, ki so bili poslani, da čistijo smrtno nevarne ostaline po jedrski eksploziji.

»Ta del posnetka je precej slabe kakovosti, na celem filmu pa je tudi veliko belih isker - to so alfa delci iz reakcije, ki so med snemanjem seveda zadeli tudi sam filmski trak. Tragično je, da niti dan danes Ševčenkovega imena ni na uradnem seznamu umrlih zaradi jedrske eksplozije v Černobilu, ki so ga Sovjeti objavili. Kljub temu ni dvoma, da je zagotovo umrl zaradi posledic, ki jih je utrpel na prizorišču nesreče,« poudarja Maxwell.

Toda niso samo Sovjeti zamolčali Ševčenkovo herojsko vlogo - Maxwell je bil neprijetno presenečen, da se Ševčenko ni pojavil niti v seriji o Černobilu, kljub dejstvu, da ni dvoma, da so producenti HBO pri snovanju slavne serije preučevali prav njegove posnetke.

»Popolnoma sem prepričan, da so si ogledali njegov posnetek. Njegov film je edini dokaz, da so Sovjeti poslali 'biobote’ na streho reaktorja 4. To je tudi edini dokaz, ki ga imamo, da so ‘bioboti’ nosili šibko improvizirano zaščito in producenti HBO so ponovno ustvarili takšno improvizirano zaščitno opremo za televizijsko serijo,« poudarja Robert Maxwell.

#ReflexiónCinéfila | Con tan solo cinco episodios, Chernobyl nos traslada a abril de 1986 y la explosión del núcleo del reactor 4 en la central nuclear de Vladimir Ilich Lenin. #LasCosasComoSon
Reseña completa: https://t.co/3P8Ign8g6K pic.twitter.com/8nNUM3Ksa8

— Revista ESPEJO (@EspejoRevista) 25 July 2019

»Ševčenkov film prikazuje delavce, ki so tekom čistilne akcije nosili le nekakšne svinčene jopiče brez rokavov in improvizirana pokrivala za genitalije, ki so si jih izdelali sami, saj jim niso dali veliko opreme, da bi si zaščitilo telo od uničujočih posledic sevanja. Televizijska serija je zelo dobro kopirala obleke, ki jih delavci nosijo na Ševčenkovih posnetkih.«

Maxwell opozarja tudi na sceno, ki je bila ponovljena tudi v seriji HBO Černobil, ki je enaka Ševčenkovemu grozljivemu posnetku nesreče helikopterja nad elektrarno neposredno po jedrski nesreči.

Eden izmed najbolj nepozabnih in neverjetnih prizorov v televizijski seriji Černobil je vsekakor posnetek delavcev na strehi, ki uporabljajo lopate za odmetavanje visoko radioaktivnega materiala nazaj v uničeno jedro jedrskega reaktorja.

Če ne bi bilo posnetkov Vladimirja Ševčenka iz leta 1986, danes sploh ne bi vedeli, da se je to res tako zgodilo.

Spomnimo: Moški so lahko mrzlično delali samo v pičlih 90 sekundnih izmenah, ker bi le nekaj sekund več pomenilo usodno izpostavljenost sevanju.

Kar naredi Ševčenkov posnetek tako prepričljiv, je, da lahko vidimo, da nekateri moški zbirajo radioaktivni grafit kar z navadnimi rokavicami.

Strašljivo je videti, koliko dela so moški opravili praktično z golimi rokami.

Prav tako lahko vidimo, da je Ševčenko snemal neposredno s strehe prizadetega reaktorja 4, nosil pa je le krhko masko za zaščito. Ob tem se lahko prepričamo, kako močno je poškodovan posnetek, saj sevanje vpliva tudi na sam filmski trak.

Triintrideset let pozneje Robert Maxwell ne dvomi, da je Černobil še vedno v osrčju nočnih mor sodobnega sveta: »Mešanica sovjetske ideologije in slabo zasnovanega jedrskega reaktorja - to je resnično grozljivo tudi danes. Černobil je ideološka katastrofa, prav tako kot je fizična katastrofa. Sovjetske oblasti so takrat rekle delavcem in ljudstvu, da je Černobil vrhunec sovjetskega jedrskega znanja in oblikovanja. Ampak Černobil je bila časovna bomba.«

Kar pa se tiče Ševčenka, je nemogoče, da se med gledanjem njegovega posnetka ne bi spomnili na dejstvo, da je medtem, ko je sevanje vplivalo na njegov posnetek, ko je stal na strehi obdan z razbitinami, sevanje vplivalo tudi na njegovo lastno telo.