Radenko Mijatović verjame, da je nogometna prihodnost v Sloveniji obetavna. Foto: www.alesfevzer.com
Radenko Mijatović verjame, da je nogometna prihodnost v Sloveniji obetavna. Foto: www.alesfevzer.com

Zveza je s 4,5 milijona evrov zagotovila tudi rekordno financiranje nogometnih deležnikov v državi.

Prihodki NZS-ja so bili v primerjavi z letom 2020, ko je redno delovanje prizadela pandemija, višji za 59 odstotkov. Od tega so bili prihodki od televizijskih pravic lani višji za 42 odstotkov in so znašali skoraj pet milijonov evrov, višji pa so bili tudi prejemki od krovnih zvez Uefe in Fife, ki so znašali 5,6 milijona evrov, tudi na račun dodatnih sredstev za odpravo posledic pandemije covida-19.

Med odhodki je pomemben delež predstavljalo financiranje nogometnih deležnikov za izvajanje programov, ki je znašalo 4,5 milijona evrov, kar je največ doslej. Od tega je bilo 3,5 milijona evrov namenjenih programom klubov. Leto 2021 sta zaznamovala tako vrnitev na izvajanje programov v polnem obsegu kot tudi izvedba EP-ja do 21 let, ki je bil največji nogometni dogodek v Sloveniji doslej.

"Znesek vlaganj v programe je visok. Nekaj več denarja za klube smo pridobili z novo pogodbo z medijskim partnerjem, prav tako smo določena namenska sredstva Uefe in Fife in sredstva iz osnovnega proračuna NZS-ja namenili za blaženje posledic koronske krize," je delovanje zveze ocenil predsednik NZS-ja Radenko Mijatović.

Skupni odhodki na račun ponovne izvedbe celotnih programov po zaradi pandemije okrnjenem letu 2020 so se povečali za 56 odstotkov, na 19,3 milijona evrov. Klubska tekmovanja so med odhodki predstavljala 5,15 milijona evrov, stroški vseh reprezentanc pod okriljem NZS-ja pa 5,87 milijona. Presežek prihodkov nad odhodki v letu 2021 je znašal 288 tisoč evrov.

"Odločitve, ki smo jih sprejemali v preteklem letu, so bile sprejete z mislijo na prihodnost. Trdno verjamem, da je nogometna prihodnost v Sloveniji dobra in obetavna," je v nagovoru delegatom na skupščini dejal Mijatović.

V skladu z načrti je eden ključnih strateških ciljev razvoj nogometne igre na vseh ravneh. NZS sicer ocenjuje, da je bilo lani v nogometu registriranih več kot 60.000 igralcev, kar predstavlja 21,1 odstotka vseh registriranih športnikov v državi.

Generalni sekretar zveze Martin Koželj je izmed uspehov lanskega leta izpostavil organizacijo EP-ja do 21 let, ki je z 2,4 milijona evrov predstavljala pomembno postavko tako na strani prihodkov (namenski prispevek Uefe) kot tudi odhodkov.

EP je potekal v dveh delih, marca ter od konca maja in v prvih dneh junija, v drugem delu pa so se delno na tribune vrnili gledalci. Kljub omejenemu obisku tekem EP-ja je zveza zadovoljna z organizacijo prvenstva. Dogodek je med drugim ustvaril dobro televizijsko gledanost – po Evropi si je tekme ogledalo skoraj 55 milijonov gledalcev, od tega si je samo finale ogledalo okoli deset milijonov Evropejcev.

Brez prihodkov od EP-ja do 21 let NZS za letos načrtuje nekoliko nižje prihodke, a ti bodo pri ključnih virih višji kot lani. Iz vira televizijskih pravic naj bi bili prihodki skoraj 14 odstotkov višji pri 5,56 milijona, prispevki Uefe pa naj bi narasli za 14,6 odstotka, na 4,34 milijona evrov.

Zveza naj bi tako letos skupaj ustvarila 18,14 milijona evrov prihodkov, medtem ko naj bi odhodki znašali 18,34 milijona evrov. Največ bodo po načrtu narasli stroški za klubska tekmovanja (za 24,4 odstotka, na 6,4 milijona evrov) in za programe mladinskega nogometa – za 25 odstotkov, na 966.185 evrov.