Darilo kulturnega ministra v škodo države

Vasko Simoniti Bojanu Požarju pomagal podariti 24.000 evrov proračunskega denarja

Primož Cirman, Tomaž Modic, Vesna Vuković/Necenzurirano.si
11. 11. 2021, 17.01
Deli članek:

Bojan Požar je predsednik politične stranke, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah dobila 0,88 odstotka glasov. Je tudi urednik spletnega portala, močno naklonjenega SDS in aktualni vladi, ki ga že več let na veliko financirajo državna podjetja. To praviloma počnejo v zameno za molk o njihovih direktorjih. Toda zdaj je Požar dobil še zajetno proračunsko injekcijo države. Zanjo se lahko zahvali ministru za kulturo Vasku Simonitiju, sicer članu SDS.

Bobo
Politik satelitske stranke SDS Bojan Požar je v predvolilni kampanji leta 2018 odigral ključno vlogo, ko je razkril tajna srečanja med Marjanom Šarcem in Janezom Janšo.

Prejšnji mesec je namreč njegovo ministrstvo podjetju Lanaka Media, ki ga vodi Požar, nakazalo skoraj 24.000 evrov. Ker je ministrstvo za letos že razdelilo denar, namenjen medijem, Požarjevega podjetja pa ni na seznamu prejemnikov, so na Necenzurirano.si preverili, kaj je v ozadju tega nakazila. Ugotovili so, da je Požar izplačilo dosegel za nazaj – v sodnem postopku, v katerem ministrstvo ni želelo sodelovati, s čimer mu je pomagalo do denarja.

V podjetju Lanaka Media je zaposlena ena oseba – Bojan Požar. Za stroške dela je podjetje lani plačalo 29.509 evrov, od tega za njegovo letno bruto plačo 22.232 evrov.  

S tem je Simoniti opustil dolžno ravnanje v korist države zato, da jo je omogočil Požarju, ki je v času mandata te vlade redno opravičeval njegova dejanja. Požar mu je pomagal pripravljati teren za kadrovske čistke v kulturnih ustanovah, Simonitijevo politiko na področju medijev pa je hodil branit celo v državni zbor. 

Požarjev projekt »šibek v kakovosti«

Začetek zgodbe sega v zadnje mesece vlade Marjana Šarca. Takrat se je podjetje Lanaka Media prijavilo na javni razpis za sofinanciranje medijev v letu 2020. Ministrstvo za kulturo je zaprosilo za dobrih 23.000 evrov sredstev. S katerimi medijskimi vsebinami se je potegovalo za ta denar, ni znano, saj na ministrstvu na novinarska vprašanja niso odgovorili. Požar je takrat po kratkotrajni propadli politični karieri urejal lastni portal in vodil zelo slabo gledano oddajo na eni od manjših domačih televizij. 

Požar na razpisu ni bil uspešen. Strokovna komisija ministrstva je Požarjevemu projektu namenila le 170 od skupaj 500 možnih točk. Za primerjavo, na letošnjem medijskem razpisu je najslabše ocenjeni projekt prejel 206 točk, prijavitelji pa so morali za sofinanciranje zbrati 345 točk, torej dvakrat toliko, kot jih je leto dni prej dobil Požar. Komisija je poudarila, da je Požarjev projekt »šibek v kategoriji kakovosti, aktualnosti in komunikativnosti ter je sorazmerno izviren«. »Projekt ne izkaže, na kakšen način bo izpostavljal družbene probleme, niti ne pokaže, kako in zakaj bi jih drugi mediji zamolčevali. Komisija v njem ni prepoznala visokega pomena za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti,« je komisija zapisala v oceni Požarjevega projekta. 

Konec lanskega februarja je Požarju tedanji minister za kulturo Zoran Poznič izdal zavrnitveno odločbo, a le dva tedna pozneje se je zamenjala oblast. Vodenje vlade je prevzel Janez Janša, Požar pa je zoper odločbo ministrstva vložil tožbo na upravno sodišče. Julija letos mu je ugodilo, za kar ima največ zaslug Simoniti. 

Simonitijevo darilo Požarju: 24.000 evrov

Iz dokumentov, ki so jih prejeli na Necenzurirano.si, je namreč razvidno, da ministrstvo sodišču sploh ni odgovorilo na Požarjevo tožbo. Posredovalo mu je le upravne spise v zadevi. Sodišče tako sploh ni opravilo obravnave. Odločalo je na seji in to zgolj na podlagi dokumentacije in izjave, ki jih je prejelo od Požarja. Ta je v tožbi poudaril, da je bila odločba ministrstva pomanjkljivo obrazložena. To bi namreč moralo »navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, ne pa zgolj v obliki vezanega besedila, s katerim je podana praktično ena in ista vsebina kot v preglednici s številom točk«.

Kulturno ministrstvo je tako Požarju brez boja podarilo sodno zmago, ki mu je prinesla skoraj 24.000 evrov iz državnega proračuna. Potem ko je ministrstvo prejelo sodbo, je moralo o odločbi ponovno odločati, pri čemer je bilo vezano na stališča sodišča. Z novo odločbo je tako Požarju v celoti dodelilo znesek, ki ga je želel. 

Do zdaj je bila praksa drugačna. Povsem drugače je namreč ministrstvo že letos ravnalo v primeru drugih medijev, ki so vložili pritožbe zoper zavrnitvene odločbe, izdane na zadnjem medijskem razpisu. Eden od teh je tudi medij Necenzurirano.si, ki mu je ministrstvo za prijavo podelilo 275 točk, a to ni zadoščalo za državno sofinanciranje. Potem ko je vložil tožbo na upravno sodišče, mu je ministrstvo poslalo osem strani dolg odgovor, ki ga je podpisal minister Simoniti. Tudi leta 2017, ko je tožbo na zavrnitveno odločbo vložila družba Nova obzorja, izdajatelj tednika Demokracija, je nanjo ministrstvo odgovorilo. Takrat ga je vodil Tone Peršak. 

Propagandna simbioza Požarja in SDS

Zakaj je šel Simoniti tako na roko Požarju? Kot že omenjeno, na pojasnila ministrstva na Necenzurirano.si še čakajo. Toda tesne vezi med Požarjem, medijskim apologetom SDS, in vladajočo stranko so se v največji meri razkrile tik pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami. Na enem zadnjih soočenj je namreč Požar napadel Šarca, da se srečuje z Janšo. Potem ko je Šarec to zanikal, je Janša zatrdil, da »ne ve, zakaj je gospoda Šarca sram, da smo se pogovarjali«.

Pozneje je odvetnica in kandidatka SDS Lucija Šikovec Ušaj razkrila, da je šlo v tem primeru za dogovor med Požarjem in Janšo, da Šarca prikažeta kot lažnivca. A to je bil le vrh ledene gore. Požarjev portal že dlje časa velja za nekakšno lansirno rampo medijskih spinov in lažnih novic, ki jih generira aparat vladajoče stranke. Objavljena besedila, običajno polna slovničnih napak, takoj po objavi delijo drugi portali iz propagandne mreže SDS, Požarjeve objave na družbenem omrežju Twitter pa pogosto delijo Janša in drugi vodilni politiki stranke. V času te vlade je Požar dobil tudi svojo televizijsko oddajo na Planet TV, ki je v lasti Joszefa Vide, enega od madžarskih oligarhov iz kroga Viktorja Orbana.

Tudi zato ne preseneča, da se podjetje Lanaka Media v veliki meri financira z denarjem državnih podjetij. V volilnem letu 2018 je samo od Telekoma Slovenije in Darsa prejelo več kot 111.000 evrov. Kljub nizki branosti je z njima podpisal vsaj tri oglaševalske pogodbe: s Telekomom dve v skupni vrednosti 76.000 evrov, eno pa z Darsom, ki mu je plačal več kot 34.000 evrov. Redni oglaševalec na portalu je tudi državna Pošta Slovenije, čeprav obiskanost v zadnjih letih počasi, a zanesljivo upada. Koliko ima bralcev, ni znano, saj si Požar branosti portala očitna ne upa dati javno izmeriti. 

Si je Požar izplačal za milijon evrov posojil?

Uradna lastnica podjetja Lanaka Media je sicer Požarjeva hči. Razlog za to se verjetno skriva v številnih tožbah, vloženih proti Požarju. Čeprav bi jih izgubil, bi bilo lastništvo njegovega podjetja varno pred zasegom. Na enak način je poskrbljeno za Požarjeve nepremičnine. Lanaka Media je namreč tudi lastnica luksuznega stanovanja na Hacquetovi ulici v Ljubljani in hiše v Hočah pri Mariboru. Na obeh pa ima Požar vpisano pravico dosmrtne uporabe.

Požar je Simonitiju pomagal pripravljati teren za kadrovske čistke v kulturnih ustanovah, njegovo politiko na področju medijev pa je hodil branit celo v državni zbor.

V podjetju Lanaka Media je zaposlena ena oseba – Bojan Požar. Za stroške dela je podjetje lani plačalo 29.509 evrov, od tega za njegovo letno bruto plačo 22.232 evrov. To pomeni, da ima na mesec 1852 evrov bruto plače oziroma med 1100 in 1200 evri neto. Po drugi strani živi razkošno življenje, potuje po svetu in se udeležuje maratonov, za katere prijavnina stane nekaj tisoč evrov, je poročal Reporter.

Poznavalci področja so prepričani, da Požar vse to financira s kratkoročnimi posojili, ki si jih izplačuje iz podjetja Lanaka Media. To je prikazalo 933.109 kratkoročnih posojil, leto prej pa 966.907 evrov. Finančna uprava je sicer v preteklosti preiskovala številne primere podjetij, ki so s posojili izplačevala denar svojim lastnikom, s čimer so se ti izognili obdavčitvi izplačila dobička. Ali je bilo med njimi tudi Požarjevo podjetje, uradno ni mogoče izvedeti, toda že zdaj je jasno, da jih Požar le z redno plačo nikoli ne bo mogel vrniti.