Španija je prva evropska država, ki bo delavkam, ki trpijo zaradi menstrualnih bolečin, omogočila plačano bolniško odsotnost. Poslanci in poslanke španskega parlamenta so namreč 16. februarja 2023 dokončno potrdili zakon o plačani bolniški odsotnosti za ženske, ki trpijo zaradi hudih bolečin ob menstruaciji.
"Ko bomo v družbi zares odkrito in brez zavor naslovili menstruacijo in menopavzo ter (spre)govorili o menstruaciji in menopavzi kot zdravstvenem standardu, bomo s tem odpravili stigmo in z njo povezan sram ter del stereotipov, tabujev in posledično predsodkov, ki ženske v družbi diskriminira in iz njih ustvarja največjo družbeno manjšino," je dejala poslanka Levice Nataša Sukič.
'Zdravstvene strategije morajo zagotoviti spolno občutljivo zdravstveno varstvo'
Levica je v poslanski pobudi izpostavila, da je država dolga leta sistematično zanemarjala ukrepe, programe in aktivnosti za zagotovitev reproduktivnega zdravja in na sploh zdravja žensk ter dostopnega zdravstvenega varstva žensk vseh starostnih skupin (ta trenutek je v Sloveniji več kot 200.000 žensk in deklet brez dostopa do ginekologa). Prepričani so namreč, da morajo zdravstvene strategije zagotoviti spolno občutljivo zdravstveno varstvo vsem ženskam in deklicam.
"Upoštevati je treba raznolikost žensk in biti pozoren na pogosto dvojno stigmatizacijo, kjer so osebe podvržene diskriminaciji tako na podlagi spola kot tudi na podlagi pripadnosti ranljivi skupini (Rominje, hendikepirane ženske, brezdomke, istospolno usmerjene in transspolne osebe itn.)," so zapisali.
Prva je s konkretno rešitvijo pristopila Španija
Opomnili so, da je k temu premisleku s konkretno rešitvijo v sredini letošnjega februarja pristopila Španija kot prva evropska država, ki bo delavkam, ki trpijo zaradi menstrualnih bolečin, omogočila plačano bolniško odsotnost. Poslanci in poslanke španskega parlamenta so tako 16. februarja 2023 s 185 glasovi za, 154 proti in tremi vzdržanimi dokončno potrdili zakon o plačani bolniški odsotnosti za ženske, ki trpijo zaradi hudih bolečin ob menstruaciji.
S tem je Španija po zgledu Japonske, Indonezije in Zambije postala prva evropska država in ena redkih držav na svetu s tovrstno zakonodajo. Ministrica za enakost Irene Montero je pred glasovanjem izjavila, da gre za zgodovinski dan za feministični napredek. Namen zakona je, da se patologije, kot je endometrioza, priznajo kot poseben primer začasne nezmožnosti za delo, pa tudi odprava negativnih predsodkov za ženske na področju dela, so zapisali v besedilu zakona.
"Pobudnice menimo, da kljub številnim pomislekom in polemikam o tem, da bi tovrstna zakonodaja, ki bi omogočala bolniško zaradi bolečih menstruacij, še bolj stigmatizirala ženske na delovnem mestu in omogočila moškim dodatne prednosti pri zaposlovanju, ravno nasprotno, prepričane smo, da taki ukrepi pomembno prispevajo k enakosti spolov," so odločene podpisnice pobude.
Boleča menstruacija je zdravstveni problem
Pojasnile so, da je menstruacija tudi v družbah 21. stoletja še vedno tabuizirana. A opozorile, da je boleča menstruacija prav tako zdravstveni problem, kot so zdravstveni problemi druga bolezenska in bolečinska stanja, zaradi katerih zaposlenemu lahko pripada bolniška odsotnost.
"Delavke ne smejo biti prisiljene v izbiro med tem, ali gredo na delovno mesto v bolečinah, brez koncentracije in energije in so plačane, ali pa ostanejo doma in so primorane koristiti svoj dopust," so prepričane.
Pozdravljajo tudi dostopne menstrualne higienske pripomočke
Tabuje glede menstruacije in z njo povezanih družbenih stisk žensk lahko po njihovem mnenju naslavljamo tudi z dostopnimi menstrualnimi higienskimi pripomočki. "Po zgledu dobrih praks, kot jih uvajajo v Luksemburgu in na Hrvaškem, dajemo pobudo, da bi bili menstrualni higienski pripomočki tudi v Sloveniji brezplačno dostopni v sanitarijah javnih ustanov," so zapisale. Dostopnost do brezplačnih menstrualnih pripomočkov v okviru šol bi predstavljal posebej pomemben ukrep, ker bi stigmo in tabu naslavljal najbližje obdobju, ko se le-ta začne.
Problem v delovnih kolektivih predstavlja tudi ignoranca menopavze
Prav tako kot menstruacija je tabuizirana tudi menopavza, pravijo. Zato ocenjujejo, da ignoranca menopavze v delovnih kolektivih predstavlja problem. "Je posledica slabega varstva zdravja žensk in neučinkovitega upravljanja večgeneracijske delovne sile," so zapisale. Povprečna starost ob menopavzi je približno 51 let, klimakterični znaki in težave (predmenopavza) pa se lahko pojavijo že v 40. Pri enem odstotku se menopavza začne pred 40. letom, določene bolezni in zdravljenja pa jo pospešijo. "Njeni učinki na zdravstveno stanje in počutje žensk niso dobro raziskani, zdravljenja z izjemo hormonskega, ki kot stranski učinek lahko poveča incidenco določenih rakov, praktično ni. Ženske so tako prepuščene same sebi," so zapisale.
Vsaj 80 odstotkov žensk se sooča s spremembami, ki pomembno vplivajo na njihovo profesionalno, poklicno in zasebno življenje – 25 odstotkov jih doživlja hude težave, navajajo v pobudi. "Osebe v (pred)menopavzi razvijejo simptome, kot so nespečnost, vročinski valovi, močne krvavitve, utrujenost in težave s koncentracijo. To močno vpliva na delo in kakovost življenja, na odnose in na kariero," pojasnjujejo.
V pobudi so pojasnile še:
"Na sodne stroške, odpravnine in izgubo dragocenega znanja in izkušenj kaže sodba Merchant v. British Telecommunications, v kateri je britansko sodišče odločalo o diskriminaciji v primeru izredne odpovedi delavki s hudimi menopavznimi težavami. Sodna praksa je ponekod že vzpostavila pogoje za izboljšanje delovnih razmerij in razbijanje tabujev. Osrednjega pomena je dobra zakonodaja, ki opredeljuje ustrezne delovne pogoje, ukrepe varnosti in zdravja pri delu ter učinkovito preprečuje diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin, h katerim na trgu dela prištevamo staranje in menopavzo.
Osebe v menopavzi so najhitreje rastoča demografska skupina na trgu dela. V Sloveniji po aktualnih podatkih SURS živi 1.045.643 žensk, njihova povprečna starost je 45,1 leta (tri leta več od moških). Ženske med 45 in 54 letom predstavljajo polovico vseh zaposlenih v tem starostnem intervalu. Za kar 60 odstotkov oseb menopavzne težave predstavljajo hudo oviro pri delu, sploh kadar ni možnosti prilagoditve ali izbire zdravega delovnega okolja. Menopavza sovpada z obdobjem napredovanja na delovnem mestu."
Navedle so še ocene tujih študij, ki kažejo, da sta kar petini zaposlenih oseb v menopavzi preprečena napredovanje in skrajšan delovni čas, doživljajo šikaniranje in zasmehovanje ali celo zapustijo delovno mesto. "Zaključevanje rodnega obdobja je zapostavljena problematika v delovnih organizacijah. Je odraz tradicionalne in zaprte organizacijske ter družbene kulture in slabe zakonodaje," so prepričane.
Vlado in ministrstva pozvali k preučitvi ukrepov
"Zaradi vsega navedenega predlagamo, da vlada in pristojna ministrstva pristopijo k preučitvi ukrepov, ki bi zmanjšali neenakost na delovnem mestu glede na osebne okoliščine, zlasti uvedbo možnosti koriščenja bolniške odsotnosti z dela iz naslova menstruacije po zgledu Španije brez potrebe po zdravniškem potrdilu, vnaprejšnjem napovedovanju odsotnosti ali koriščenju dopusta. Menstruacija je običajen in normalen fiziološki pojav pri ženskah, ki ima lahko resne kratkoročne fizične posledice (bolečine), zato ocenjujemo, da je prav, da se jo obravnava na podoben način kot primerljiva bolečinska stanja," so sklenile.
KOMENTARJI (354)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.