Primorski kandidati o migrantski krizi in njenih posledicah

Množične migracije iz Sirije in z drugih območij Bližnjega vzhoda, ki so z največjo intenziteto dosegle meje Evrope v letu 2015, so razdelile politiko in ljudi. Prevladovala so vprašanja, ali gre za ekonomske migrante ali begunce, ali uzakoniti vojski posebna pooblastila. Primorsko so v tem času poleg rezilne žice zaznamovali tudi opozorila ter ponekod protesti krajanov v občinah ob meji. Danes se znova soočamo s humanitarno krizo in begunci iz Ukrajine.

Število nezakonitih prehodov meje upada.  Foto: Danijel Cek
Število nezakonitih prehodov meje upada.  Foto: Danijel Cek

SLOVENIJA > Kako štirje primorski kandidati za poslance gledajo na migracijsko krizo 2015 in današnjo begunsko, s kakšnimi ukrepi ublažiti negativne posledice migracij na prebivalstvo ob mejah, ali bi zaradi migracij potrebovali okrepitve v policiji in kakšna naj bo vloga vojske.

Patrik Bole (SD) je dejal, da je nudenje zaščite in podpore osebam, ki so upravičene do statusa begunca, mednarodna obveza vseh držav in Slovenija ni izjema.

Patrik Bole (foto: STA)

Negativni vpliv na lokalno prebivalstvo na Primorskem - zmanjšan občutek varnosti, odvržene smeti in oblačila, vandalizem - je posledica dejstva, da za večino migrantov Slovenija ni ciljna država, razmišlja Bole. “Nedvomno bi moral biti prvi korak, da država aktivneje stopi v stik z lokalnimi skupnostmi in občinami. Skupaj bi nato identificirali in nagovorili glavne skrbi ter zagotovili sredstva.” Kadrovanje v policiji sicer ne sme biti stvar politike, meni Bole. “Vendar pa mora država zagotoviti sredstva, da policijska služba funkcionira v polni zmogljivosti.” Vojska bi morala imeti po njegovem mnenju predvsem podporno vlogo.

Robert Pavšič (LMŠ) poudarja, da je “problematika azilantske politike, če govorimo o evropski, razdelila države na dva pola. Pojavila se je velika mera ksenofobije in porasta nacionalističnih struj. Tako je vprašanje beguncev odraz notranjih politik posameznih držav, oblasti pa tehtajo med odzivom javnosti in notranjimi potrebami po delovni sili, ki je v Evropi že zelo primanjkuje”.

Robert Pavšič (foto: STA)

Kar zadeva težave prebivalcev ob meji, Pavšič poudarja, da javnost potrebuje predvsem zanesljive, relevantne in točne informacije.

Pavšič tudi meni, da bi potrebovali okrepitve v policiji. Ne le zaradi migracij, tudi zaradi prometne varnosti, preprečevanja kriminala in vseh drugih varnostnih vprašanj. Vojska pa, pravi, že zdaj sodeluje s policijo pri nadzoru meje.

Andrej Černigoj (NSi) meni, da so migracije spremenile potek življenja ljudi, posebej ob meji. “Vprašanje varovanja južne meje ter preprečevanje ilegalnih migracij je bila ena izmed prioritetnih tem tega mandata.” Z dopolnitvami zakona o nadzoru državne meje so tudi vzpostavili pravno podlago za vsaj delno povrnitev stroškov občinam ob državni meji, poudarja Černigoj.

Andrej Černigoj (foto: BOBO)

Dosedanji poslanec si je sicer prizadeval za aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi. “V Ilirski Bistrici smo namreč v zadnjih dveh letih iz gozdov pobrali 21 ton odpadkov, ki so večinoma posledica nelegalnih prehodov meja.” Zato si želi okrepitve policijskih patrulj in vojske, kjer so nezakoniti prehodi meja najpogostejši. Za zajezitev teh pa bi potrebovali boljše varovanje meja, meni Černigoj, ki se zavzema za ustanovitev sprejemnih centrov za migrante in uvedbo enotne azilne politike.

Zvone Černač (SDS) poudarja, da leta 2015 ni šlo za begunsko krizo, pač pa za val ekonomskih migrantov iz tretjih držav.

Zvone Černač (foto: STA)

V afganistanski krizi jeseni lani je grozil podoben val, a je Slovenija kot predsedujoča svetu EU dosegla poenotenje držav in da so ostale te poti za podobne migracije zaprte, poudarja Černač

“Kljub temu se nezakoniti prehodi meje še vedno dogajajo. A je število lani, glede na leto 2020, upadlo za dobro tretjino.” K temu, dodaja Černač, so pripomogli številni ukrepi, ki so izboljšali varovanje meje.

Černač sicer še poudarja, da je zaradi vojne v Ukrajini Evropa soočena s preko štirimi milijoni beguncev. “Gre predvsem za matere, otroke, invalide in starejše od 65 let. Tudi v Slovenijo se je in se še bo zateklo nekaj tisoč ljudi,“ pravi Černač in dodaja, da je vlada opravila vse potrebno, da bodo ti tudi normalno živeli, se šolali in delali.


Najbolj brano