Torta za rojstni dan
Dni za praznovanje v malce večji družini nikoli ne zmanjka. Slavju pa običajno pritiče torta. Te človeštvo pozna že stoletja, a razvoj gre naprej in z njim torte. Naši otroci stavijo na domačo, a težava je, ker se njihove želje razvijajo znatno hitreje kot moje sposobnosti peke in okraševanja. Dodatne ideje dobivajo v kuharskih oddajah, v katerih tekmujejo amaterji. Ko vidijo starše, ki zmorejo v eni uri speči in okrasiti torto, kot da je iz slaščičarne, pričakovanja rastejo.
Naš najmlajši sploh ni sladkosneden, zato je bilo z njegovo torto običajno najmanj dela, ker tako ali tako nobene ne je, in sem naredila tako, ki jo znam in zmorem. Letos pa je udaril z željo po bananini torti brez smetane in čokolade, ker ne ene ne druge ne mara. V kuharskih knjigah, ki jih imam doma, take torte ni. Na spletu pa je ob omejitvah čokolade in smetane tudi precej slaba izbira. En recept je bil obetaven, del s smetano je bilo treba le spremeniti in prepričati malega, da lahko torto vsaj po vrhu oblijem s čokolado. Manj kot milimeter črne čokolade ga verjetno ne bo ubil.
Veliko je bilo improviziranja že z okusom, da o okraševanju ne govorim. Izkušnje, da je včasih najlažja izbira lahko najboljša, že imam, slaba vest, ker nisem tri mesece vadila okraševanja, me tudi že davno ne peče več, zato sem jo okrasila kar s pisanimi bonboni. Otrokom je vseeno, ali je lepo napisano ime, samo da je veliko bonbonov! Da z njimi skriješ kakšen mehurček v čokoladnem prelivu, je samo plus za odraslo dušo. Otroci tega ne opazijo. Strah, da banane ne bi stale ob strani torte, tudi ko sem umaknila obod, je bil odveč. Vsaj dokler nisem prestavila torte v drug hladilnik in so se vrata pritisnila ob torto … Tja smo potem potisnili svečke, pa je bilo tudi v redu.
Še preden sem lahko pokusila svoj masterpis, so vse zmazali. Očitno je bila dobra, če že za v izložbo ni bila.
