Ano so ubili, utišati je ne morejo

“Nočem živeti zaman, kot večina ljudi. Želim biti koristna in prinašati zadovoljstvo vsem ljudem, tudi tistim, ki jih nisem nikoli srečala. Želim živeti tudi po smrti!” je zapisala Ana Frank. Njen neumrljivi dnevnik, od predlani izbrisan iz učnega načrta za slovenščino v osnovnih šolah, zdaj večglasno doni v projektu Živa knjiga.

Ana Frank (1929-1945)
Ana Frank (1929-1945) 

Ana Frank je dnevnik pisala med dveletnim skrivanjem na podstrešju amsterdamske hiše, vse dokler niso tja vdrli nacisti. Kot dan njene smrti najpogosteje navajajo današnji datum, 12. marec 1945, ko je pri 15 letih med epidemijo tifusa izdihnila v taborišču Bergen-Belsen. Oče Otto, edini v judovski družini, ki je preživel holokavst, je v svet poslal hčerkin dnevnik. Svetovno klasiko je prvi poslovenil Albert Širok iz Goriških brd, za prevod popolne izdaje pa je poskrbela Polonca Kovač; pri Mladinski knjigi že petkrat izdan je letos tik pred novim ponatisom.

Že leta 2018 pa je strokovni svet za splošno izobraževanje iz učnega načrta umaknil celoten seznam predlaganih književnih besedil za branje, tudi Dnevnik Ane Frank. Odločitvi nasprotujejo mnogi, tudi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Predsednik republike Borut Pahor ocenjuje, da ta knjiga predstavlja “zlati standard spoznavanja mladih s holokavstom”, zato učitelje naproša, da jo učencem čim večkrat priporočijo in se o njej pogovarjajo v šoli.

Besede Ane Frank na vseh mogočih koncih Slovenije berejo (zgoraj z leve) Jerica Mrzel, Lara Jankovič,
Dare Kaurič

Upanje in svoboda

Dnevnik Ane Frank ni zgolj knjiga. Je dokument zgodovine. Ogledalo nekega temnega časa. Ločnica med dobrim in zlim. Sporočilo, tudi poduk, če hočete, o UPANJU in SVOBODI. In - predvsem - zgodba, ki se NIKOLI ne sme ponoviti!” poudarja Tjaša Zorc Rupnik z založbe Smar-Team, pobudnica Žive knjige: odlomke Dnevnika Ane Frank je v svoje zaslone bralo 73 umetnikov, športnikov, politikov in drugih. Pet ur in pol dolg niz je dosegljiv na youtubovem kanalu Slova na izi, primeren tudi za slepe, slabovidne, gluhe in naglušne, saj je opremljen s podnapisi in od včeraj še s tolmačenjem v znakovnem jeziku.

Civilna pobuda nima “ideološkega predznaka, četudi nam ga skušajo pripisati”, poudarjajo. Povezuje pa jih ogorčenje spričo umika Dnevnika Ane Frank in več drugih knjig (tudi Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem in Prežihovih Solzic) iz učnega načrta pod pretvezo večje učiteljske avtonomije: “Žalostna resnica dandanašnjega je, da je pogosto edini stik naših otrok s knjigo prav v šoli, zategadelj je umanjkanje literature s humanističnim sporočilom in razsvetljenskimi vrednotami skorajda tako pomenljivo dejanje, kot bi knjige, čemur smo bili priča v polpretekli zgodovini, kar zažgali. Šolarji si zaslužijo spoznati se z literaturo, ki bo ne samo obogatila njihovo otroštvo, temveč v prvi vrsti vzgajala njihovega kritičnega duha, etično moralne vrednote ter empatijo.”

Judovski deklici, ki je ni mogoče utišati, so glas posodili Jožica Avbelj, Iva Babič, Milena Mileva Blažič, Indira Dizdarevič, Oriana Girotto, Lara Jankovič, Jaša Jenull, Dare Kaurič, Katjuša Kosovel, Nina Kosovel, Hermina Kovačič, Dominik Kozarič, Lev Kreft, Jernej Kuntner, Gojmir Lešnjak - Gojc, Miha Mazzini, Mojca Mavec, Zvezdana Mlakar, Jerica Mrzel, Matic Munc, Irena Pan, Saša Pavček, Zoran Predin, Arjan Pregl, Primož Suhodolčan, Eva Škofič-Maurer, Metka Trdin, Nina Valič, Polona Vetrih, Lenart Zajc, Robert Waltl in drugi.


Najbolj brano