Seveda so možne spekulacije, da sta prva seks simbola Adam in Eva, ki pa sta vendarle fiktivna junaka. Krščanska umetnost je kot vrhovni simbol telesne strastnosti videla v Salomi, judovski princesi iz dinastije Herod, iz katere je tudi generacijo starejša Kleopatra, ki v naboru simbolov spolnosti prav tako zaseda visoko mesto. Saloma je postala navdih umetnikom kot tista, na željo katere se je obglavilo Janeza Krstnika. Po nekaterih verzijah pravzaprav na željo njene mame, po verziji iz drame Oscarja Wilda pa po želji nje same, ker se je pozneje obglavljeni božji odposlanec krepostno upiral njenim čarom. Saloma je postala poosebljenje ženske spolne privlačnosti. Naslikali so jo številni slikarji, vključno z Leonardom da Vincijem, o njej so pisali pesmi, drame, opere, baletne predstave, filme. Leta 1923 je bil o njej posnet nemi film (upodobila jo je ruska igralka na delu v ZDA Alla Nazimova), ki se je naslonil na dramo Oscarja Wilda in velja za prvi art film, obenem pa za mejnik gejevske umetniške produkcije.
Na pogrebu 100.000 ljudi
Z Nazarenkovo je povezan tudi Rodolfo Valentino (bil je njen ljubimec), prvi veliki globalni moški seks simbol in tako predhodnik Marlona Branda, Jamesa Deana, Alaina Delona, Georgea Clooneyja in drugih svetovno razvpitih lepotcev. Še danes, skoraj sto let po njegovi smrti leta 1926, je on edini Valentino, se pravi ta, ki si ime lasti bolj kot drugi soimenjaki, ta, po katerem so se poimenovali modna znamka, parfum, nekdanja diskoteka v Ljubljani in številni še vedno delujoči klubi po svetu, ansambli nekoč in danes, ta, ki v besedilih pop skladb edini lahko konkurira Romeu. Rojen je bil v Italiji leta 1895 in tam preživel tudi mladost, nakar se je leta 1913 kot mnogi rojaki podal v ZDA. V New Yorku se je sprva začel prebijati kot pomožni delavec v gostinstvu, potem pa se je uveljavil kot plesalec, ki so ga dame brez partnerjev lahko najele kot partnerja na plesih. Ta poklic se je imenoval taksi plesalec. Prek plesa je postal ljubimec Blance Errázuriz, potomke bogate čilske družine, ki pa je zaradi spora glede skrbništva nad sinom ubila moža, a bila ob veliki podpori tiska na sodišču oproščena. Vpletenost v zadevo je Valentinu dolgo škodila, a se je preselil v Los Angeles in spet prek plesa navezal stike s filmsko industrijo. Nato je leta 1921 posnel Jezdece apokalipse, po katerih je postal zvezda, zavoljo njih pa je bil domišljen izraz latino ljubimec. Na njegovem pogrebu v New Yorku se je zbralo 100.000 ljudi.
Bistveno manj ljudi oziroma nikogar pa ni bilo na pogrebu Mate Hari, kot je bilo umetniško ime Margarethe Geertruide MacLeod, nizozemske eksotične plesalke in kurtizane, ki je bila v letih pred prvo svetovno vojno atrakcija Pariza. Ob nastopu vojne so k njej pristopili Francozi s ponudbo, da zanje vohuni pri Nemcih. Nizozemska je bila v vojni nevtralna in Mata Hari je lahko prosto prečkala meje. A prav Francozi so jo februarja 1917 aretirali z obtožbo, da je prestopila k Nemcem oziroma da je kot dvojna agentka pravzaprav vohunila zanje, in oktobra istega leta so jo po sodnem procesu pri 41 letih ustrelili. Menda je zavrnila prevezo čez oči, strelskemu vodu pa pred smrtjo poslala poljub. Njeno telo je bilo sprva namenjeno anatomskim vajam, njena glava pa je končala v formaldehidu kot eksponat pariškega muzeja anatomije, a je leta 1954 izginila in še danes se ne ve, kje je. Njena dejanska vloga v vojnih konfliktih je postala predmet diskusij, njeni zagovorniki pa trdijo, da je bila zgolj žrtveno jagnje za francosko vojsko, ki je tedaj trpela neuspehe. Kot taka je že v dvajsetih letih postala junakinja številnih filmov, dram, literarnih del in drugih vrst produkcij, njeno ime pa še danes pomeni sopomenko za žensko vohunko, ki za dosego ciljev uporablja spolno privlačnost. Tudi njej so bila posvečena številna umetniška dela, vključno s filmi, v zvočnem filmu iz leta 1931 jo je upodobila Greta Garbo, ki pa je zvezda in prav tako simbol spolnosti postala še v dobi nemih filmov.
Desetletja spolnega osvobajanja
K institutu spolnega simbola je veliko prispevalo ameriško izročilo upodabljanja tako imenovanih pin-up deklet s plakatov, naslovnic revij ali razglednic. Pin-up namreč pomeni pripeti. Izročilo izhaja s konca 19. stoletja, ko se je tako promoviralo gledališke igralke, vrhunec pa je doživelo v štiridesetih letih oziroma med drugo svetovno vojno, ko so predvsem ameriški vojaki svoje prostore, kot so letala, ladje in druge površine, pretežno krasili s fotografijami dveh najkomercialnejših, Betty Grable in Rite Hayworth. Slednja je zaslovela s fotografijo iz leta 1941 v negližeju na svileni postelji, druga pa leta 1943 s fotografijo v enodelnih kopalkah. Studio, za katerega je snemala, je njene noge zavaroval za milijon dolarjev, znana pa je njena izjava: »Zvezda sem postala zaradi dveh razlogov. Stojim na njih.«
Nastajanje spolnih simbolov je vezano na seksualne revolucije, ki pa jih zgodovinarji prepoznavajo različno. Po mnenju nekaterih se je prva zgodila že konec 19. stoletja, ko je začela popuščati viktorijanska morala in ko se je s svojimi razmišljanji pojavil Sigmund Freud. Spet drugi menijo, da se je prva seksualna revolucija zgodila po koncu prve svetovne vojne, v norih dvajsetih, druga pa po koncu druge vojne, ko je trženje spolnosti dobilo silen zagon. Leta 1953 je bila ustanovljena revija Playboy, na prvi naslovnici pa je bila fotografija Marilyn Monroe. Sledila so desetletja spolnega osvobajanja in nizanja spolnih simbolov, obenem pa tudi zlorab, o katerih lahko beremo šele te čase, ko se ponuja vtis, da je obdobje spolnih simbolov končano. Monica Bellucci se zdi ena zadnjih predstavnic paradigme. Kot je v enem zadnjih intervjujev dejala prav Raquel Welch, je institut spolnega simbola pokopala pornografija oziroma nastop dobe pornografskih filmov s popolno eksplicitnostjo. »Prišli smo do točke, ko smo vsi postali spolni odvisniki, ko se sreča enači s številom orgazmov, ki jih v življenju doživimo, za kar je vsaj deloma kriva pornografija. Gre za eksploatacijo libida ubogih moških,« je dejala pokojna zvezda.