V razstavo so vključena tudi vsa nova spoznanja, do katerih so pripeljale tako dolgoletne raziskave najdišča Rifnik kot tudi rezultati raziskav podobnih najdišč po Sloveniji in širše. Za osveženo oblikovno podobo razstave je poskrbela znana celjska oblikovalka Tina Pregelj Skrt, dodani so bili še vizualni in zvočni učinki.

Tako si obiskovalci na 185 kvadratnih metrov razstavnih površin lahko ogledajo več kot 650 arheoloških predmetov, rekonstrukcijo prazgodovinske hiše in kratek film s posnetki Rifnika. Ta povezuje razstavo s samim najdiščem in vabi obiskovalca k ogledu Rifnika, kjer je danes arheološki park.

Ob tej priložnosti je bil izdelan tudi nov prodajni izdelek – prstan večnosti, narejen po vzoru prstana z dvema spiralama, ki je bil pred leti odkrit v enem od prazgodovinskih rifniških grobov. Spirala predstavlja univerzalno dinamiko – neskončno prepletanje življenja in smrti in je osrednji simbol ideje o večnem življenju.

Razstava, ki pripoveduje zgodbo o Rifniku kot zanimivem in pomembnem arheološkem najdišču, je bila v takšnem obsegu prvič postavljena na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje leta 1996. Na začetku zamišljena kot občasna razstava, ki je v naslednjih letih gostovala po Sloveniji in tujini, je bila v skoraj nespremenjeni obliki leta 2005 za stalno postavljena v domačem kraju – v Hrastelovi hiši na Gornjem trgu v Šentjurju.

Hrib Rifnik, ki dominira nad Šentjurjem, je postal širši javnosti znan že ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja, ko so bili na njegovem pobočju odkriti prvi prazgodovinski grobovi. Na vrhu hriba je med drugo svetovno vojno deželni arheolog za Štajersko Walter Schmid odkril sledove prazgodovinske in poznoantične naselbine.

Njegovo delo je po vojni nadaljeval arheolog v takrat celjskem Mestnem muzeju Lojze Bolta, z vsakoletnimi sezonskimi raziskavami, ki so pozneje pod vodstvom arheologinje Darje Pirkmajer, trajale skoraj neprekinjeno do leta 2010.