V teh dneh mineva 500 let, odkar je Hernán Cortés s svojimi Španci in množico domačih kolaboracionistov dokončno premagal državo Aztekov. Njihova prestolnica Tenochtitlan je padla 13. avgusta 1521, ker pa je to datum v tedaj veljavnem julijanskem koledarju, bo okrogla obletnica v gregorijanskem, ki ga je papež Gregor XIII. uzakonil šele leta 1582, pravzaprav 23. avgusta. Kakorkoli, podvig je imel daljnosežne posledice, ki se jih nemara redko zavedamo. Evropa je neznani svet onstran Atlantika začela spoznavati že s Kolumbovimi potovanji (plovbe nordijskih pomorščakov do severovzhodnih obal Severne Amerike okoli leta 1000 niso imele širšega odmeva), Cortésova odprava pa je nedvomno odprla povsem novo poglavje. Prav z osvojitvijo Mehike, ki ji je čez dobro desetletje sledil še padec države Inkov v južnoameriških Andih, zatem pa še postopna kolonizacija preostalih delov ameriške celine, so že davno prej začeti procesi globalizacije prešli v sklepno fazo.
Replika azteškega templja Templo Mayor je glavna kulisa za proslavljanje 500-letnice konca azteške države na glavnem trgu mehiške prestolnice. (Foto: AP)
Azteki – katerih pravo ime, Mešiki (v španskem zapisu Mexica), je ohranjeno v imenu današnje Mehike in njenega glavnega mesta, ki je zraslo na ruševinah Te...