Minister in vrhovno sodišče obsodila ponovni napad na sodnika Tivadarja
Minister za pravosodje Marjan Dikaučič in Vrhovno sodišče RS sta danes ostro obsodila torkov napad na sodnika Okrajnega sodišča v Ljutomeru Gorazda Tivadarja. Od pristojnih pričakujeta ukrepanje in poudarjata nesprejemljivost nasilja. Vrhovno sodišče je izrazilo tudi ogorčenje, da je bil isti sodnik že drugič žrtev napada istega storilca.
Slovensko sodniško društvo je danes opozorilo, da je bil sodnik na Okrajnem sodišču v Ljutomeru Gorazd Tivadar v torek ponovno žrtev napada, ko mu je znani storilec na parkirišču pred sodno zgradbo s kladivom uničil obe vetrobranski stekli na osebnem vozilu. Kot so zapisali v društvu, so ob tej novici šokirani in ogorčeni, pristojne pa so pozvali k ukrepanju.
Do takšnih nasilnih dejanj, ne glede na vzrok, moramo kot družba imeti ničelno toleranco, je v odzivu na dogajanje poudaril minister Dikaučič in nadaljeval, da če kot družba ne bomo storili pomembnega koraka v smeri večjega spoštovanja temeljih pravic posameznika, tudi pričakovanja, da bo ostrejša zakonodaja preprečila podobne incidente, ne bodo prinesla želenih rezultatov.
»Napad na predstavnike sodne ali katerekoli druge veje oblasti je nedopustno dejanje, zato je hitro in učinkovito ukrepanje pristojnih še toliko bolj pomembno,« je še dejal minister.
Tudi vrhovno sodišče od vseh pristojnih institucij pričakuje ukrepanje za zaščito sodnikov kot državnih funkcionarjev, ki skrbijo za pravno varnost državljanov oziroma pravno varnost v najširšem smislu.
»Od udeležencev sodnih postopkov pa se pričakuje, da svoje morebitno nestrinjanje s sodnimi odločitvami izražajo v okviru pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo, in ne z različnimi oblikami agresije, ki same po sebi ne morejo prav nič pripomoči k razreševanju pravnih vprašanj, katerih odgovore je treba poiskati v sodnih postopkih,« so zapisali pri vrhovnem sodišču.
Podpora v sodniškem društvu
Sodniku Tivadarju ter vsem drugim kolegom na Okrajnem sodišču v Ljutomeru, ki so bili s tem brutalnim in zavržnim dejanjem tarče ustrahovanja, izrekamo vso kolegialno in moralno podporo v upanju in prepričani, da se tovrstni napadi nikakor ne bodo obrestovali, so zapisali v Slovenskem sodniškem društvu.
Ker pa je, kot opozarjajo, napad na sodnika napad na to, kar sodnik predstavlja - sodno oblast, pristojne institucije, konkretno ministrstvo za pravosodje, policijo in državno tožilstvo, pozivajo, da v okviru svojih pristojnosti naredijo vse, da se sodnikom takoj zagotovi bolj učinkovita varnost, ki bi take incidente preprečila, ter pomoč, če do česa takega kljub vsem ukrepom pride.
Pozivajo jih tudi, da se zagotovi pregon tovrstnih dejanj po uradni dolžnosti ter da se konkretni napad obravnava enako resno, ažurno in odločno, kot če bi se dogodil kateremukoli predstavniku katerekoli veje oblasti (članu vlade, poslancu, sodniku).
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je pri tem izpostavil, da je v civilizirani družbi vsakršno nasilje nekaj nesprejemljivega, napad na sodnika, ki izvaja sodno oblast, pa predstavlja tudi napad na temeljne postulate pravne države.
Isti storilec po poldrugem letu spet napadel
Na vrhovnem sodišču so spomnili, da je bil sodnik Okrajnega sodišča v Ljutomeru že drugič žrtev napada istega storilca, ki ga je fizično napadel že pred letom in pol. Takrat se je incident zgodil na Okrajnem sodišču na Ptuju, in sicer v sodni dvorani med postopkom, v katerem je imel storilec status obtoženca, sodnik pa je nastopil kot priča.
Na ministrstvu za pravosodje pa so glede problematike napadov na sodnike oziroma na njihovo lastnino kot obliko grožnje ali ustrahovanja pojasnili še, da kazenski zakonik (KZ-1) določa kazniva dejanja zoper pravosodje. Med drugim v 286. členu določa kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov, za kar je predpisana kazen zapora do petih let.
Odvetniška zbornica Slovenije najostreje obsoja vnovičen napad na sodnika
Nasilje, ne glede na vzrok, nikakor ne sme imeti mesta v naši družbi. Napad na sodnika ni samo napad na posameznika, temveč in še posebej napad na sodstvo, kot varuha delovanja pravne države, je v odzivu zapisal predsednik zbornice Janez Starman.
Enako kazen kazenski zakonik določa tudi za kaznovanje tistih, ki proti uradni osebi uporabijo fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje z namenom, da bi vplivali na opravljanje uradnih dolžnosti uradnih oseb v pravosodju, v organih odkrivanja in pregona v zvezi s kazenskim postopkom. Storilec kaznivega dejanja se preganja po uradni dolžnosti.
Na ministrstvu so spomnili še, da če bi bilo dejanje iz konkretnega primera opredeljeno kot prisiljenje po 132. členu KZ-1, da je bilo navedeno kaznivo dejanje z vidika oblike kazenskega pregona spremenjeno z zadnjo novelo KZ-1. Storilec kaznivega dejanja prisiljenja – stori ga tisti, ki koga s silo ali resno grožnjo prisili, da nekaj stori ali opusti ali da kaj trpi –, če je to storjeno proti uradni osebi z namenom ustrahovanja, se preganja po uradni dolžnosti, so navedli na ministrstvu.
