Nekdanji kosovski predsednik pred haaškim sodiščem

Soobtoženi so Thacijev najtesnejši zaveznik in nekdanji vodja njegove nekdanje Demokratske stranke Kosova Kadri Veseli, nekdanji poslanec stranke Samoopredelitev (Vetevendosje) Rexhep Selimi ter nekdanji tiskovni predstavnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK) in bivši predsednik parlamenta Jakup Krasniqi.

Thaci in Veseli, ki je v preteklosti med drugim vodil kosovsko obveščevalno službo in bil predsednik parlamenta, sta bila vojaška poveljnika OVK. Ta se je v času konflikta v letih 1998–1999 borila za samostojnost Kosova in proti tedanjemu režimu srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Konflikt je zahteval okoli 13.000 življenj in se je končal šele po Natovem bombardiranju takratne Zvezne republike Jugoslavije, po katerem so se srbske sile umaknile s Kosova.

Predstavitev dokazov tožilstva proti četverici bi zaradi velikega števila prič lahko trajala šest let in pol, je minuli mesec na novinarski konferenci opozoril predsedujoči sodnik Charles Smith. Ocenil je, da bi lahko pričalo 46 ljudi na leto, pričanje prvih dvanajstih pa bo predvidoma trajalo skupno 234 ur.

Obtožnica Thaciju, Veseliju, Selimiju in Krasniqiju v šestih točkah očita zločine proti človečnosti, v štirih točkah pa vojne zločine. Med njimi so pregon na podlagi politične in etnične pripadnosti, nezakoniti zapor, nezakonite aretacije in pripori, okrutno ravnanje, mučenje, druga nečloveška ravnanja in tudi umori, piše na spletni strani sodišča.

Po navedbah iz obtožnice naj bi očitane zločine zagrešili najmanj od marca 1998 do septembra 1999 na več lokacijah na Kosovu in na severu Albanije. Med žrtvami naj bi bilo več sto civilistov in oseb, ki niso sodelovale v sovražnostih.

Thaci, Veseli, Selimi in Krasniqi so za omenjene zločine obtoženi po individualni odgovornosti, sodelovali pa naj bi tudi v razširjenih in sistematičnih napadih na osebe, za katere so domnevali, da nasprotujejo OVK.

Tožilstvo sodišča je obtožnico vložilo aprila 2020, objavilo pa dva meseca kasneje. Vsi obtoženi, ki so v priporu že od novembra 2020, so se na sodišču sicer izrekli za nedolžne, Thaci pa je novembra 2020 po potrditvi obtožnice odstopil s položaja predsednika Kosova.

OVK je nastala leta 1996. Oboroženo delovanje je okrepila leta 1998, ko se je borila za samostojnost Kosova. Takrat so se okrepili spopadi med vojsko in policijo ZRJ na eni ter OVK na drugi strani. To je v začetku leta 1999 po podatkih Združenih narodov privedlo do bega 400.000 kosovskih Albancev. Število beguncev se je do konca vojaškega posredovanja Nata proti ZRJ 10. junija 1999 povečalo na milijon.

Žrtve OVK so bili domnevni nasprotniki OVK in kasneje kosovskih oblasti, med drugim Srbi, Romi, pripadniki drugih manjšin, katoliki in drugi civilisti, ki naj bi sodelovali s srbskimi oblastmi ali imeli stike s Srbi. Žrtve so bili tudi Albanci, ki so bili povezani ali so sodelovali s strankami, za katere so menili, da ne podpirajo OVK, ter tisti, ki se niso pridružili OVK ali je niso podpirali.

Posebno sodišče v Haagu so ustanovili leta 2015 za vojne zločine OVK med kosovskim konfliktom in po njem. Obravnava zločine, ki jih ni preiskovalo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je delo končalo decembra 2017.

Ustanovili so ga po objavi poročila posebnega poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja leta 2011, v katerem je OVK očital hude vojne zločine, od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine z organi.

Sodišče je maja lani v prvi sodbi obsodilo dva nekdanja borca OVK. Vodjo in namestnika vodje skupine veteranov OVK Hysnija Gucatija in Nasima Haradinaja je obsodilo na štiri leta in tri mesece zapora, potem ko ju je spoznalo za kriva v petih točkah obtožnice, vključno z ustrahovanjem več kot 100 prič.