Novo prevodno in režijsko branje "enega najbolj enigmatičnih in temačnih del slavnega barda" se bo nocoj začelo ob 22.05 na radiu Ars.

Matija Vastl, Ivan Peternelj, Janja Majzelj, Matej Recer, Daša Doberšek, Željko Hrs, Klara Kastelec, Jurij Drevenšek in Blaž Šef. Foto: Matej Povše
Matija Vastl, Ivan Peternelj, Janja Majzelj, Matej Recer, Daša Doberšek, Željko Hrs, Klara Kastelec, Jurij Drevenšek in Blaž Šef. Foto: Matej Povše

Igra je nastala po motivih Williama Shakespeara, prevodu Srečka Fišerja in gledališki uprizoritvi Kliči M za Macbetha, ki je bila premierno uprizorjena v sezoni 2019/2020 v režiji Matjaža Pograjca.

Sorodna novica Kliči M za Macbetha: Ko Shakespeare sreča Hitchcocka

Radijska različica uprizoritve, ki jo je idejno oblikoval in v celoti zasnoval režiser Klemen Markovčič, je "kompaktna zvočna kompozicija, skorajda destilat uprizoritve, ki v ospredje postavlja zgodbo, sporočilo in premišljeno dramsko interpretacijo," so ob igri zapisali na radiu.

Znana zgodba o obsedenosti z močjo, ki privede do umora, se tokrat spogleduje s Hitchcockovim vplivom. "A kdor lomi kosti, lomi tudi svoje srce, in ni je močnejše osti, kot so petje, glasba in nekaj na noter obrnjenih razbitih verzov velikega barda," je v gledališkem listu ob predstavi napisal Pograjc. Srhljivo dogajanje Shakespeare ves čas prepleta z metafizičnimi liki vešč, nekakšnimi oraklji, ki poskušajo usmerjati in pojasnjevati dogajanje.

Lektorica je Mateja Dermelj, ohranja pa dramaturško strukturo gledališke uprizoritve, izvirno glasbo Tiborja Miheliča Syeda in celotno igralsko zasedbo. V vlogah zakoncev Macbeth nastopata Jurij Drevenšek in Klara Kastelec, v drugih vlogah pa so člani SMG-ja: Blaž Šef, Matija Vastl, Željko Hrs, Matej Recer, Ivan Peternelj, Janja Majzelj in Daša Doberšek.

V zvočnem kontekstu, tonski mojster je Urban Gruden, so bili igri dodani učinki s poudarjeno simbolno vrednostjo in izbrane prostorske akustike, razplastena zvočna slika pa ustvarja temačno dogajalno pokrajino.

Klemen Markovčič, režiser. Foto: Adrian Pregelj
Klemen Markovčič, režiser. Foto: Adrian Pregelj

Markovčičeva temeljna režijska premisa adaptacije gledališke uprizoritve za radio tako ostaja upoštevanje vseh zakonitosti in prednosti zvočnega medija.

"Vprašanja ponavljajoče se zgodovine, predvidljivih koncev tovrstnih zgodb in vedno enakih vladarjev pa žal še vedno ostajajo brez odgovorov. Toliko bolj ob poročilu uglednega neodvisnega, instituta V-Dem pri Univerzi v Göteborgu na Švedskem, ki navaja, da v avtokraciji danes živi že 68 odstotkov svetovnega prebivalstva," so še zapisali ob igri.