Pravoslavni verniki praznujejo božič

Vernike Srbske pravoslavne cerkve je ob božiču nagovoril tudi patriarh Porfirije Perić, ki je dejal, da je rojstvo Jezusa središče zgodovine sveta, hkrati pa presega božje stvarjenje, saj s prihodom Boga "človeka razsvetli možnost večnega življenja".

Rojstvo Boga po besedah patriarha vabi k resnični ljubezni, prežeti z iskrenim bratskim občutkom med ljudmi. "Zato naj praznično veselje hrani plemenitost našega krščanskega pričevanja, ljubezen, ki jo vodi skrb za druge, in ne sebičnih iluzij skupnosti, ki jih svetovna kultura, še posebej ob teh praznikih, uporablja v komercialne namene, ne da bi prinesla pravi mir in čisto veselje," je dejal. Pozval je k medsebojni spravi in razumevanju.

Vse je pozval, naj se v času pandemije držijo razumnih ukrepov in priporočil vlad in drugih pristojnih institucij, hkrati pa naj se izogibajo izključnosti in spoštujejo človekovo svobodo kot najvišjo in najbolj dragoceno.

Patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril je pri bogoslužju v katedrali Kristusa Odrešenika v Moskvi ob omembi nemirov v sosednjem Kazahstanu dejal, da ne smemo biti ravnodušni. Molil je za vrnitev miru v nekdanjo sovjetsko republiko. Ruski predsednik Vladimir Putin se je udeležil bogoslužja v Novem Ogarjovu pri Moskvi. Po navedbah Kremlja je pohvalil vlogo cerkva v družbi, saj ohranjajo rusko zgodovinsko in kulturno dediščino ter krepijo pomen družine.

Poslanec stranke ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Nikolaj Tiščenko pa je očitno zamešal praznike. Pravoslavnim vernikom je namreč na Facebooku namesto za božič čestital za veliko noč. Zamešal je Jezusovo rojstvo in vstajenje, a je to hitro popravil.

V četrtek, dan pred božičem, so imeli sicer v Srbski pravoslavni cerkvi t. i. badnji dan, na katerega v običajnih razmerah v cerkvah posvetijo in razdelijo badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te verniki odnesejo domov, jih zažgejo ter v družinskem krogu in molitvi pričakajo božič. Iz znanih preventivnih razlogov so se letos v Srbski pravoslavni cerkvi v Ljubljani odločili, da posvetitev ni potekala v navzočnosti vernikov, pač pa so lahko verniki posvečeni badnjak čez dan prevzeli v cerkvi.

Božič danes poleg Srbov praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.

Verniki omenjenih Cerkva božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejeli novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.