Golob se s svojimi poslanci pogovarja o referendumih in kadrovskih menjavah

Ena izmed točk, ki naj bi se je lotili v razpravi, naj bi torej bili predlagani posvetovalni referendumi. Vse poslanske skupine z izjemo Levice so namreč v torek v parlamentarni postopek vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta Jek 2. Konsenz med strankami je, da bi referendum izvedli predvidoma v drugi polovici novembra letos.

Manj enotnosti je medtem pričakovati pri posvetovalnem referendumu o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Za tega tako še ni jasno, kdaj bi ga lahko izvedli. Skladno z referendumsko zakonodajo sicer velja, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, pa lahko DZ sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. To torej pomeni, da bi za izbiro datuma po preteku teh 45 dni koalicija potrebovala tudi glasove opozicijskih poslancev.

Kako se bodo odločili postopati v Svobodi, bi torej lahko bolj jasno postalo po današnjem sestanku poslanske skupine s premierjem.

Potem ko je prejšnji teden postalo jasno, da se v najožji ekipi Roberta Goloba tako v stranki kot v vladi obeta več menjav, pa po pričakovanjih poslanska skupina danes ne bo mogla mimo te teme.

S položaja generalne sekretarke stranke Gibanje Svoboda se s koncem meseca poslavlja Vesna Vuković, nasledil jo bo aktualni direktor Kontrole zračnega prometa Rok Marolt, ki naj bi veljal za človeka iz kroga finančnega ministra Klemna Boštjančiča.

Še več kadrovskih menjav se bo zvrstilo v premierjevem kabinetu. Tega med drugim zapušča njegova vodja Petra Škofic, nasledil jo bo Luka Špoljar, sicer sedanji sekretar poslanske skupine Svoboda. Iz kabineta se poslavljata tudi državna sekretarka za kulturo Kaja Širok in premierjeva svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban.

Vladna stran naj bi si ob tem prizadevala izboljšati tudi komunikacijsko strategijo, pri čemer naj bi določene naloge prevzel tudi podpredsednik največje vladne stranke ter minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Na kakšen način, sicer s predsednikom vlade menda še nista povsem dorekla, na mizi pa naj bi bila tudi možnost, da Arčon postane podpredsednik vlade.

Se obeta tudi menjava na čelu poslanske skupine?

Ob vseh naštetih menjavah pa so zakrožile tudi informacije, da naj bi se obetala menjava na čelu poslanske skupine, ki jo vodi Borut Sajovic, kot mogočo naslednico se je omenjalo njegovo sedanjo namestnico Natašo Avšič Bogovič, sicer tudi predsednico sveta Gibanja Svoboda.

Sajovic je v preteklih dneh že dejal, da o menjavi na čelu poslanske skupine niso govorili, enako je v ponedeljek zatrdila Avšič Bogovičeva. "To so bile manipulacije, ki so se pojavile v medijih. Sama sem bila prav presenečena oziroma sem rekla, mogoče je pa danes 1. april, pa ni bil 1. april. Ne, zaenkrat o tem ni bilo govora in težko to komentiram," je dejala.

Zatrdila je še, da so poslanci Svobode zadovoljni z delom Sajovica, ki poslansko skupino tudi zastopa. "Nastajajo tudi občasno konfliktne situacije, jih predebatiramo, ampak če kaj, pa smo v naši poslanski skupini res složni, srčni. Zaupamo v našo zgodbo, zaradi katere smo prišli v državni zbor," je še poudarila.

Vodja poslancev Svobode je sicer po sestanku poslancev s premierjem dejal, da "o kadrovskih vprašanjih na poslanski skupini ne razpravljamo, razen kadar so internega značaja, a ta trenutek nimamo nič takega na mizi". Kljub ugibanjem o njegovi menjavi je zatrdil, da poslanska skupina ostaja enotna, zavezana koaliciji in sodelovanju z vlado.

Poslanska skupina Svobode je po besedah Sajovica zasedala v torek in tudi danes, ker ima koalicija ta teden na mizi več vsebinskih vprašanj, med drugim predlagane posvetovalne referendume. Posvetili pa so se tudi vprašanjem, vezanim na čim boljšo organizacijo poslanske skupine, je navedel Sajovic.

Znova je poudaril, da o menjavi na čelu poslanske skupine niso razpravljali. O tem, čemu pripisuje namigovanja o njegovi menjavi, pa je dejal, da očitno "v tej državi preprosto ni vse prav, če ni vsak dan nekaj narobe". "Če pa ni narobe, pa o tem ugibamo, ali pa si preprosto to izmislimo," je dejal. Obenem je poudaril, da njegova funkcija vodje poslanske skupine ni "ne častne narave ne ministrsko plačana funkcija s šoferjem". "Moj položaj je povezovanje ljudi, usklajevanje, koordinacija, torej izrazito delovne narave," je navedel.

Sajovic: Delo v svojem kabinetu vsak organizira sam

Glede več nedavno napovedanih menjav v kabinetu predsednika vlade na čelu z njegovo vodjo Petro Škofic, pa je izpostavil, da si delo v svojem kabinetu vsak organizira sam. Obenem je kot pozitivno ocenil, da se "da zmeraj še več, še bolje, še drugače".

Prav slednje obljublja tudi vlada na področju komuniciranja, pri čemer naj bi se med drugim krepila vloga podpredsednika Svobode ter ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona. Da so naredili "kopico stvari dobro", a tega niso vedno znali povedati državljanom, je danes ocenil tudi Sajovic.

Med primeri je izpostavil nedavno sprejeto novelo zakona o varstvu okolja, ki prinaša strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig, kot je cementarna Salonit Anhovo. Meni, da so javnosti relativno slabo komunicirali jasno sporočilo, da je za koalicijo okolje vrednota in da če v industrijah nastajajo dobički, je del teh treba vložiti tudi v tehnologijo, da ljudje na teh območjih ne občutijo posledic za svoje zdravje. Prostor za boljšo komunikacijo bi bil po njegovi oceni tudi pri predlogu energetskega zakona. "Poglejte, kakšno dramo smo naredili iz tega, ali drva sploh še gorijo," je bil oster.

Poslanci največje vladne stranke so sicer danes razpravljali tudi o predlogih posvetovalnih referendumov, med drugim o izvedbi projekta Jek 2. Sajovic je zatrdil, da je poslanska skupina tudi pri tem enotna, čeprav je njihov poslanec Miroslav Gregorič umaknil svoj podpis k predlogu. Po pojasnilih Sajovica naj bi si namreč želel, da bi državljani pred odločanjem o tem vprašanju razpolagali z več podatki, ki pa jih ta trenutek še ni na mizi. "Poslanska skupina ostaja trdno zavezana dogovoru vseh parlamentarnih strank razen Levice, da je zeleni prehod potreben in da je o vprašanju pridobivanja energije iz drugega bloka nuklearke treba povprašati naše državljanke in državljane, ker mora biti to naša skupna odločitev," je zatrdil Sajovic.

'Gentlemanski dogovor'

O tem, ali bodo tako enotni tudi pri predlogu SDS za zamenjavo njihovih poslancev Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha v delovnih telesih DZ, pa je dejal, da v parlamentu glede tega med strankami velja "gentlemanski dogovor". "V poslanski skupini SDS imajo pravico do svojega svojega razmisleka in tako kot oni nam o tem vprašanju nikdar in nikoli niso postavljali ovir na pot, tudi mi njihove odločitve spoštujemo in skušamo razumeti," je zatrdil šef poslancev Svobode.

Poslanska skupina SDS je namreč DZ minuli teden obvestila o menjavah svojih članov v delovnih telesih DZ. Logarju, Irgl in Kalohu odvzemajo članstvo po tistem, ko niso podpisali izjave o zvestobi stranki do konca mandata. V začetku tega tedna pa so predlagali tudi kandidatne, ki jih bodo nadomestili na njihovih predsedniških in podpredsedniških funkcijah. Za predsednika komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti predlagajo Jožeta Tanka, za podpredsednika odbora DZ za zunanjo politiko Andreja Kosija in za podpredsednika odbora DZ za pravosodje Jožefa Lenarta.