Vsesplošna draginja, prihajajoče podražitve in največji rop v zgodovini

V času vlade pod vodstvom Roberta Goloba (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je Slovenijo zajela vsesplošna draginja. Soočamo se z visoko in nadpovprečno inflacijo. Še v času prejšnje vlade je bilo stanje obratno. Inflacija v Sloveniji je bila bistveno nižja od inflacije v državah z evrom.

Pri tem se vlada iz državljanov norčuje, ko zunanjemu izvajalcu plačuje študije in raziskave, prek katerih nas prepričuje, da se je cena hrane oz. košarice s 15 osnovnimi potrebščinami v Sloveniji prepolovila. Hkrati pa v trgovinah pravijo, da vnaprej vedo, kaj bo popisano, in so izdelki tiste dni močno znižani.

To, kar ta vlada dela v nadaljevanju, pa ni več norčevanje, ampak kriminal. Pripravljajo nore podražitve električne energije in spremenjen način obračunavanja omrežnin. Cene bodo poletele v nebo. Pa poglejmo.

Slovenija s četrto najvišjo stopnjo inflacije

Hrana in brezalkoholne pijače so se v prvih enajstih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani podražile za 13,3 odstotka. Stroški za stanovanja, vodo, električno energijo, plin in drugo gorivo pa za 9,4 odstotka. Skupno je bila inflacija (povprečni indeks cen življenjskih potrebščin) 7,8-odstotna.

Če pa pogledamo podatke, merjene s harmoniziranim indeksom, je bila inflacija na letni ravni (letna stopnja rasti) 4,5-odstotna, kar je precej več kot v 20 državah z evrom, kjer je bila primerljiva inflacija 2,4 odstotka. Novembra je imela Slovenija četrto najvišjo letno stopnjo inflacije med državami z evrom. Višja je bila na Slovaškem (6,9 odstotka), Hrvaškem (5,5 odstotka) in v Avstriji (4,9 odstotka). Za primerjavo: Belgija je kot edina med državami v evroobmočju novembra na letni ravni zabeležila deflacijo (-0,7 odstotka), najnižjo inflacijo pa sta imeli Italija (0,7 odstotka) in Finska (0,8 odstotka), kažejo podatki Evropskega statističnega urada (Eurostat). Največji vpliv na mesečno inflacijo oz. njeno znižanje je imela končna cene elektrike. To velja tako za Slovenijo kot za druge države evroobmočja.

Začelo se je z lanskimi volitvami

V Sloveniji je inflacija začela naraščati lani spomladi. V obdobju od marca 2022 do marca 2023 se je skoraj podvojila (s 5,4 na 10,5 odstotka). Že marca letos je bila za več kot polovico višja od povprečja držav evroobmočja. Slovenija pa je bila marca letos tudi edina država med njimi, kjer se je inflacija zvišala. Mesec marec navajamo zato, ker je bil to lani zadnji mesec pred volitvami. Takratni podatki so tudi pokazali, da je bila Slovenija na boljšem kot druge države evroobmočja.

Padec prodaje na drobno daleč največji v EU

Blaginja v Sloveniji je torej slabša kot v večini držav z evrom. Na to kaže tudi podatek, da je bil obseg trgovine na drobno v oktobru, kar so zadnje objavljeni podatki, v Sloveniji na letni ravni nižji za kar 15,6 odstotka. Padec prodaje na drobno je bil v Sloveniji tako daleč največji med državami članicami EU, ki so prevzele evro. V evrskem območju se je prodaja na drobno oktobra na mesečni ravni povečala za 0,1 odstotka. Največje rasti pa so dosegle Španija (+5,9 odstotka), Danska (+4,2 odstotka) ter Bolgarija in Luksemburg (vsaka po 3,1 odstotka). Največje mesečne rasti so imele Hrvaška (3,1 odstotka), Nizozemska (2,4 odstotka) in Slovaška (+1,9 odstotka).

Potrošnja se znižuje, gospodinjstva na okopih

Iz statističnih podatkov je tudi razvidno, da se potrošnja gospodinjstev  znižuje, hkrati pa se povečuje varčevanje. Iz tega sledi, da državljani v prihodnjih mesecih in letu pričakujejo težave. Inflacija, ki označuje rast ravni cen na splošno, stopnja rasti inflacije pa označuje spremembo ravni cen, se je novembra sicer znižala, vendar pa so na vidiku nove podražitve.

Cena električne energije se je v letu dni zvišala le za slab odstotek (merjeno novembra 2023 v primerjavi z novembrom 2022), vendar pa je še zelo živ spomin na kar 49-odstotno povišanje cen, merjeno marca 2023 v primerjavi z marcem 2022.

Cene električne energije

Vlada Roberta Goloba je že sprejela spremembo sistema obračuna omrežnine za električno energijo. Nov tarifni sistem bo začel veljati 1. julija 2024. Takrat se bo na računu za električno energijo začela uporabljati dogovorjena obračunska moč. Kaj to pomeni, za zdaj še ni povsem jasno. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so izračunali, da bo dvig cen električne energije v letu 2024 za male poslovne odjemalce (obrtnike in samostojne podjetnike, teh je več kot 100 tisoč) kar 80-odstoten. Na to so se odzvali v Energetski zbornici Slovenije in sporočili svoj izračun, po katerem bo dvig cen električne energije v letu 2024 “le” okrog 20 odstotkov. Že navedena izračuna kažeta, da so stvari zelo meglene in očitno tudi nedorečene.

Pripravlja se največji rop

Tudi v tem delu so načini izračuna in s tem povezane podražitve še neznanka. Nekdanji minister, profesor, računalnikar in gradbenik dr. Žiga Turk je na omrežju X zapisal, da se “pripravlja največji rop v zgodovini samostojne države. Za enako moč varovalk vam bodo elektriko podražili za vsaj 5-krat. Pravzaprav sploh ne elektrike, ampak kable, ki so fiksni in jih imate že desetletja. In nič ne bo pomagalo, če boste varčevali pri porabi. Če se vam bo po naključju primerilo, da boste hkrati zagnali kak strojček preveč, vas bodo brutalno udarili po žepu. Pravzaprav gre za podoben sistem, kot so brezvezne omejitve na 30 km na uro. Brez vpliva na prometno varnost, pa odlična točka, da kasirajo tudi voznikom, ki vozijo razmeram primerno.”

S tem se je odzval na zapis enega od strokovnjakov, ki je razkril, da je ena od predavateljic z Inštituta Milana Vidmarja na posvetovanju elektrogospodarstva za izvedbo novega tarifnega sistema razkrila, da bodo zneski na položnicah za električno energijo bistveno višji, kot so zdaj. “Ti bodo tudi 500 evrov ali več.”

Dimniki in kamini bodo preteklost

Ne samo spremenjen način izračuna omrežnine, vlada je prejšnji teden sprejela predlog novega energetskega zakona, s katerim načrtujejo korenite spremembe na področju ogrevanja in oskrbe z zemeljskim plinom. Po doslej znanem nameravajo prepovedati ogrevanje na plin in olje, v strnjenih naseljih pa bo prepovedana vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva. Dimniki, kamini in podobno bodo, če bo ta zakon sprejet in bo obveljal, postali preteklost. Vlada zagovarja, da je cilj tega čim prejšnje in čim bolj učinkovito razogljičenje. Dejansko pa nas želi Robert Golob s svojo koalicijsko ekipo preusmeriti na čim večjo porabo drage električne energije (toplotne črpalke za ogrevanje).

Na poti v spiralno inflacijo

Visoke cene električne energije, že obstoječe in napovedane, se bodo odrazile tudi v cenah drugih storitev, vse skupaj pa se lahko sprevrže v spiralno inflacijo.

Ne samo to. Vladna koalicija je v začetku leta povečala minimalno plačo. Strokovnjaki pa so svarili, da bo višja minimalna plača vplivala na dvig cen tako v zasebnem kot javnem sektorju. Delno so se cene storitev (domovi za starejše, vrtci, komunalne storitve ipd.) povečale že v letu 2023. Pričakujejo pa, da se bo dvig minimalne plače odrazil z enoletnim zamikom in bo učinkoval šele v letu 2024.

 Košarica in skrivalnice

Na podražitve v letu 2024 bodo vplivale tudi višje cene hrane in drugih živilskih izdelkov. Vlada se gre pri tem skrivalnice. Domnevno z namenom, da bi obvladovali cene živil, so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zunanjemu izvajalcu podelili t. i. pravico do popisovanja cen živil v večjih trgovskih družbah. Oblikovali so razširjeno košarico 28 skupin živil. Primerjava med njimi pa (uradno) kaže, da se povprečna vrednost košarice znižuje, 4. decembra je bila najnižja doslej. Znašala je 34,76 evra, kar je pet odstotkov manj kot ob prejšnjem popisu. Še bolj pa se je (domnevno) znižala povprečna vrednost osnovne košarice 15 skupin živil, in sicer za dobrih 10 odstotkov, na 20,43 evra.

Prvi popis cen osnovne košarice je bil opravljen 27. marca. Od takrat se je povprečna cena znižala v 12 kategorijah živil in v dveh zvišala. Za kategorijo sir gauda primerjave ni bilo mogoče izvesti, zakaj ne, pa niso pojasnili.

Najbolj so se od prvega popisa pred devetimi meseci (domnevno) znižale cene jogurta, za 32,98 odstotka. Sledi svinjsko meso, ki se je v povprečju pocenilo za 28,39 odstotka. Goveje meso se je pocenilo za 27,75 odstotka, sončnično olje za 20,60 odstotka, maslo za 8,19 odstotka in bel kruh za 7,69 odstotka. Podražile pa so se testenine (7,42 odstotka) in jabolka (5,14 odstotka).

Na podlagi tega so na ministrstvu za kmetijstvo, ki je še vedno brez ministra (začasno ga vodi Marjan Šarec, minister za obrambo), napovedali, da bodo popis osnovne košarice živil izvajali tudi v letu 2024. Doslej naj bi bili za popis zunanjemu izvajalcu plačali okoli 133 tisoč evrov. Najmanj toliko oz. raje več kot manj nameravajo zapraviti tudi v letu 2024. Ob tem se v vladi ne zmenijo za številne kritike, pripombe in posmeh državljanov, ki vedo, da se cene v trgovinah ne znižujejo, pač pa zvišujejo. Kaj o tem meni ekonomist dr. Matej Lahovnik, objavljamo v posebnem okvirju.

Dr. Matej Lahovnik: Trgovci vnaprej dobijo seznam živil, ki se bodo popisovala
Ekonomist dr. Matej Lahovnik: “Ministrstvo za kmetijstvo postaja ministrstvo za propagando, saj sindikat delavcev v trgovini opozarja, da trgovci vnaprej dobijo seznam živil, ki se bodo popisovala, zato so od začetka popisa namerili 58-odstotni padec cen. Z našim denarjem plačujejo raziskave, da nas nategujejo.“

Vida Kocjan