DL: Naša kulturna dediščina - Tisoč in ena noč

7.1.2024 | 11:00

Pravljice Tisoč in ena noč v prevodu Lipeta Haderlapa, natisnjene v Novem mestu v tiskarni Janeza Krajca

Leta 2021 je izšla prva od skupaj treh knjig pravljic Tisoč in ena noč, temeljnega dela svetovne književnosti s tisočletno tradicijo, ki je v slovenščino prevedena neposredno iz arabskega jezika. Prvi prevod tega najbolj priljubljenega dela arabskega pripovedništva smo Slovenci dobili že v osemdesetih letih 19. stoletja. Pravljice je v Novem mestu natisnil Janez Krajec, za prevod oziroma precej kristijanizirano priredbo, v kateri je Šeherezada preimenovana v Lunico, pa je poskrbel Lipe Haderlap.

Haderlap, ki je bil doma iz Remšenika pri Železni Kapli na Koroškem, je v Novem mestu obiskoval gimnazijo in leta 1869 tukaj tudi maturiral. Zbirko arabskih pravljic, pripovedk, novel, anekdot in humoresk z naslovom Tisoč in ena noč: pravljice iz jutrovih dežel je poslovenil iz nemškega jezika neke dunajske izdaje, ki je bila pol stoletja pred tem prevedena iz francoščine, kar je bilo v takratnih razmerah verjetno edino uresničljivo.

Prevod ali vsaj večino tega je opravil, ko je bil kot politični kaznjenec zaprt v Novem mestu, in ga ponudil tiskarju Krajcu. Ta je v letu 1880 začel in leta 1891 končal tiskanje posameznih snopičev, na željo naročnikov pa opravil vezavo vseh 51 snopičev v enajstih knjigah. Najlepše pravljice so bile zaradi uspešne prodaje večkrat natisnjene, komplet pa je kljub veliki nakladi danes izjemna redkost.

Haderlap se je poskušal tudi kot pesnik in pisatelj; sestavil je celo novo slovensko abecedo, nastopal kot ljudski tribun, a posebnega priznanja ni nikjer dosegel. Do konca leta 1896 je urejal delavski list Mir iz Celovca, potem pa se je za njim izgubila vsaka sled; umrl je neznano kdaj in neznano kje.

Članek je bil objavljen v novembrski tiskani številki Dolenjskega lista

Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto