Kdo ve, da ima Slovenija v Unescovem mednarodnem registru Spomina sveta vpisan »Codex Suprasliensis,« najstarejši v slovanskem jeziku napisan dokument iz 10 stoletja? Z uvrstitvijo na ta seznam se je Slovenija zavezala, da bo dokument, hranjen v Narodno univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani, ohranjen in dostopen mednarodni skupnosti.
Rokopis iz Kopitarjeve zbirke
Supraseljski rokopis so za vpis v register Spomina sveta priporočile poleg Slovenije tudi Poljska in Ruska federacija. Enega najstarejših slovstvenih spomenikov, ki ga je v staro cerkveni slovanščini napisal en sam mož, po imenu Petjak, je v dvajsetih letih 19. stoletja našel profesor vilnske univerze M. K. Bobrovski v Supraseljskem samostanu blizu Belostoka v Zahodni Rusiji. Od Bobrovskega je zadnji del kodeksa dobil v prepis slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar.
Po vrnitvi mu je Bobrovski poslal v prepis še prvi del rokopisa iz 16 sešitkov, ki jih je Kopitar prepisal, vendar ta del iz neznanih razlogov ni bil vrnjen Bobrovskemu. Po Kopitarjevi smrti so ta del rokopisa našli v njegovi zbirki in z njo je prešel v last ljubljanske licejke, predhodnice NUK.
Z namenom popularizacije, poznavanja, zaščite in varovanja dragocene kulturne dediščine kot je ta supraseljski rokopis, je slovenska nacionalna komisija za Unesco leta 2020 ustanovila nacionalni odbor Spomin sveta. Ta je izmed 80 prispelih predlogov, danih na pobudo arhivov, knjižnic in muzejev, izbral 10 najboljših in nacionalno najbolj prepoznavnih enot dokumentarne dediščine.
Listine Celjskih grofov in Franceta Prešerna
Izbrane so bile Serija listin grofov Celjskih iz obdobja 1262-1456, hranjena v Arhivu RS, prav tako v Arhivu RS hranjena korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev iz druge polovice 16. stoletja, Ptujski mestni statut iz leta 1513 iz Zgodovinskega muzeja Ptuj, Stiški rokopis (okoli leta 1428), ki je nastal v Cistercijanskem samostanu in je hranjen v NUK.
Na nacionalno listo spomina sveta za leto 2022 so prav tako vpisane listine in rokopisi, povezani z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom; hranjene so v NUK in Narodnem muzeju Slovenije. V izboru je Knjižnica frančiškanskega samostana v Novem mestu (1469-1800), ki sodi med najstarejše knjižnice na Slovenskem, njen celoten font pa obsega okoli 20.000 enot, od tega okoli 7.000 z letnico izida pred 1800.
Brez dvoma je dragocen izvod Dalmatinove Biblije, ki se ves čas hrani na Gradu Brdo ter Piranski kodeks De summa totius orbis (1524-1526), najdragocenejši kartografski dokument na ozemlju RS in hranjen v Pomorskem muzeju Sergeja Mašera v Piranu.
Med pomembno dokumentarno dediščino sodita še na Slovenskem najstarejša Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja iz leta 1696 ter Taboriščni tarok. Maja 1945 ga je ustvaril arhitekt in slikar Boris Kobe v koncentracijskem taborišču Allach. Karte hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.