Domačini Tita vztrajno obnavljajo, ker jim nekaj pomeni

“Kaj pomeni nenehno zapisovanje imena na pobočja in v pokrajino? Gre za trend ali potrebo človeštva po čaščenju? Za ujetost v stare tradicije postavljanja spomenikov? Gre za več kot le nostalgijo?” se sprašuje avstrijska umetnica Helene Thümmel, ki je v objektiv lovila napise s Titovim imenom. V galeriji Gong v Novi Gorici je njena razstava na ogled še do sobote.

Helene Thümmel je v objektiv  seveda ujela tudi Tita na Sabotinu.  Foto: Helene Thümmel
Helene Thümmel je v objektiv seveda ujela tudi Tita na Sabotinu.  Foto: Helene Thümmel

NOVA GORICA > Helene Thümmel (1990), ki je zaključila diplomski študij arhitekture v domačem Gradcu in magistrski medijske umetnosti na Akademiji umetnosti v Nova Gorici, od leta 2010 dela kot scenografka in kostumografka pri gledaliških in filmskih produkcijah. V galeriji Gong predstavlja sadove večletnega raziskovalnega projekta, naslovljenega Kje je Tito? TITO IN SITU. Razstava je nastala v sodelovanju z graško kulturno organizacijo Steirische Kulturinitiative in s podporo Avstrijskega kulturnega foruma Ljubljana, na majskem odprtju pa sta jo predstavili umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj in vizualna umetnica Rene Rusjan.

Spremljajo ga sateliti

Helene Thümmel črpa teme iz znanosti, politike in družbe ter skuša razumeti povezave med njimi, v spremnem zapisu pojasnjuje kustosinja Nataša Kovšca. V središču pozornosti so geoglifi, velike oblike, na tleh ustvarjene iz linij, tudi cest ali poti; aplikacija Google Earth omogoča pregledovanje satelitskih posnetkov od leta 2006. Raziskovalkino zanimanje so vzbudile predvem spremembe na geoglifih: ponekod je bil napis TITO uničen, večina od deset do dvajset metrov velikih geoglifov je bila obnovljena, eden pa je bil leta 2020 postavljen na novo, potem ko ga je pred več kot štiridesetimi leti prerasla narava.

Helene Thümmel ugotavlja, da se napis TITO v krajini “ne nanaša le na ime nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, temveč tudi na režim in ideologijo”. Leta 2015 je v prvem delu svoje umetniške raziskave ugotavljala, zakaj so geoglifi zanimivi in dragoceni, v drugem delu pa je lani obiskala petnajst od petindvajsetih znanih krajev. Zlasti v pogovorih z ljudmi, ki jih je srečala na poti, je skušala odkriti različne pomene napisov TITO: “Kajti nobena lokalna uprava geoglifov ne ureja, obrezuje, na novo postavlja kamnov ali ukrepa proti njihovemu propadanju. To počne bodisi lokalno prebivalstvo, ker ga TITO na nekaj spominja oziroma mu nekaj predstavlja, bodisi tega ne počne nihče, zaradi česar TITO izginja iz vidnega polja.”

V Gongu so na ogled fotografije, objekti in opisi 15 krajev nekdanje Jugoslavije: zastopani so Sabotin, Renče, Branik, Lipa, Kokoš, Vabriga, Barban, Goli otok, Sveti Grgur, Krk, Dekani, Čakovec, Zagreb, Beograd in Prezid, razstavo pa spremlja tudi katalog v slovenščini in nemščini.  


Najbolj brano