Slovenija opušča premog za proizvodnjo elektrike

Strategija v središče postavlja pravičen prehod dveh slovenskih premogovnih regij – Savinjsko-šaleške (Saša) in Zasavske regije. Ob letnici izstopa iz premoga opredeljuje proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja obeh regij, prepoznava finančne vire na nacionalni in ravni EU za ta namen in način upravljanja procesa pravičnega prehoda, so pojasnili v vladi.

Strategija tudi opredeljuje ključne vidike zapiranja Premogovnika Velenje v tehničnem smislu z vidika vpliva na zaposlene in skupnost ter z vidika varovanja in ohranjanja okolja. Ustvarja sinergije pri izvajanju pravičnega prehoda med regijama preko skupnih projektov, prenosa dobrih praks in izkušenj.

Slovenija lahko računa na 248 milijonov evrov do leta 2027

Sprejem strategije in čim hitrejši začetek njenega izvajanja je nujen za energetsko preobrazbo Slovenije, obe premogovni regiji in za vse, ki so povezani s premogovno panogo, da čim hitreje in celovito zagotovimo pravičen prehod predvsem za vse prizadete delavce in njihove družine, so zapisali v vladi. Z jasno odločitvijo o procesu prehoda in časovnici bodo Sloveniji in obema premogovnima regijama omogočili tudi neoviran dostop do sredstev Sklada za pravičen prehod, v okviru katerega lahko država do leta 2027 računa na 248,38 milijona evrov.

Strategija je, kot so podčrtali v vladi, nastala z uporabo pristopa od spodaj navzgor, z vključevanjem ključnih deležnikov iz obeh regij. Prek intervjujev, terenskih obiskov, fokusne skupine, individualnih in skupinskih javnih ali nejavnih posvetovanj ter širše operativne skupine ministrstva in medresorske vladne skupine so svoje poglede, podatke in mnenja delili predstavniki sindikatov, občin, nevladnih organizacij, regionalnih in območnih razvojnih agencij, formalnega in neformalnega izobraževanja, energetske družbe, gospodarstva, ministrstev, državnih agencij, inštitutov in evropskih institucij.

Izvedena je bila tudi celovita presoja vplivov na okolje. Strategija se lahko začne izvajati po dokončnosti odločbe, ki določa njeno okoljsko sprejemljivost.

V Tešu in Premogovniku Velenje izpostavljajo zahtevno in odgovorno nalogo

Kot so povedali v Tešu, je datum prenehanja odkopavanja premoga, ki je obenem tudi nekakšna osnova za prehod Slovenije v brezogljično družbo, zagotovo eden največjih izzivov, ki čaka državo. V Tešu in Holdingu slovenske elektrarne zagotavljajo, da bodo tudi v prihodnje pri pripravi projektov, vezanih na prestrukturiranje savinjsko-šaleške premogovne regije, aktivno sodelovali.

"Ohranitev energetske točke, znanje in tehnologija, ki jo imamo v Šaleški dolini, nam omogoča nadaljnji razvoj in implementacijo novih tehnologij ter s tem povezanih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo," so še dejali v Tešu.

Kot so medtem sporočili iz Premogovnika Velenje, je vladna potrditev strategije podlaga za sprejem zakona o postopnem zapiranju rudnika, v okviru katerega bo država zagotovila dodatne vire in sredstva za zapiranje rudnika in saniranje degradiranih površin, na ta način pa bo prišlo do nadzorovanega postopnega zapiranja ter finančno vzdržnega poslovanja premogovnika.

Za Premogovnik Velenje sta najpomembnejša dva ključna mejnika, in sicer obdobje pred letnico prenehanja odkopavanja in obdobje po njej. Do ciljne letnice bo izkop v Premogovniku Velenje potekala skladno z načrti, za kar bodo potrebovali predvsem zaposlene v proizvodnem procesu, tudi po prenehanju odkopavanja pa bodo v družbah skupine še 15 let potrebovali ljudi, ki bodo skrbeli za izvedbo vseh zapiralnih del.

Predlagana letnica 2033 torej pomeni še vsaj 20 let izvajanja rudarskih del, ocenjujejo v Premogovniku Velenje.

Navedli so tudi, da so sočasno s sprejemom nacionalne strategije opuščanja premoga in posledično s potrditvijo letnice v Premogovniku Velenje že začeli s predstavljanjem in usklajevanjem ključnih aktivnosti, ki jih mora naslavljati in vsebovati zakon o postopnem zapiranju, ter z zagotavljanjem ustreznega kadra.

Poleg omenjenega zakona bo pripravljen tudi zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške (Saša) regije, ki bo omogočil črpanje sredstev za prestrukturiranje, investicije in nove projekte, s katerimi bodo zagotovili nova delovna mesta, in vzpostavitev Sklada za pravični prehod, kar je ključnega pomena za Saša regijo, saj bodo s tem lahko spodbujali krožno gospodarstvo, uvajali nove tehnologije in ohranjali energetsko lokacijo Šaleške doline.

Čimprejšnje sprejetje zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje je za družbo pomembna predvsem zato, ker bo z njim rudnik dobil potrebna sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje. Premogovnik Velenje namreč zdaj le z lastnimi sredstvi izvaja vsa sprotna zapiralna dela, od likvidacije posameznih jamskih objektov do sanacije okolja, ki je bilo podvrženo vplivu rudarjenja v okviru lastne proizvodnje, kar seveda vpliva na višino stroškovne cene premoga.

Premogovnik Velenje v tem času že pripravlja tudi svojo strategijo obratovanja v skladu s procesom prestrukturiranja matične družbe in povezanih družb v skupini. Pripravljen imajo nabor projektov, s katerimi bodo ohranili delovna mesta v Šaleški dolini, v kateri imajo veliko tehnološkega in strokovnega znanja, kar je velik potencial za nove projekte in nove izzive.

"Letnica 2033 ima pred seboj zelo jasen cilj, z njim pa so povezani številni izzivi. Odpirajo se nove priložnosti in nove razsežnosti, obetajo se nova delovna mesta in projekti, financirani s strani EU. Našo prihodnost bomo gradili na prednostih, ki jih skupina Premogovnik Velenje ima. Šaleška dolina je pomembna energetska lokacija, lokalno prebivalstvo je vajeno živeti v sožitju z energetiko, obenem pa imamo tukaj za tovrstno dejavnost tudi vsa potrebna soglasja. Takšnih lokacij v bližnji in daljni prihodnosti ne bo možno več pridobiti, zato je treba izkoristiti možnosti in priložnosti, ki jih ta ponuja," so še zapisali v velenjskemu rudniku.