V sredo so v industrijski coni Negonje v občini Rogaška Slatina uradno odprli nov most, ki povezuje zgornji in spodnji del Negonj ter le-tega priključuje na bližnjo obvoznico. Most je velika pridobitev za podjetnike v obrtni coni, še posebej za gradbeno skupino GIC, ki ima trenutno tu svoje objekte.
“Za naš del je zelo pomemben, saj most povezuje ne samo ljudi, ampak tudi lokacije in različne vsebine in poslovne ideje,” je ob tem dejal upokojeni nekdanji direktor podjetja GIC, Ivan Cajzek.
Obrtna cona Negonje ima bogato zgodovino. Občina je pred 20 leti tukaj odkupila del zemljišča v površini 10.000 m2 z namenom, da to območje komunalno opremijo in ga nato na javnem razpisu prodajo. Kot je dejal župan Branko Kidrič, se je Izkazalo, da je približno polovica tega območja v občinski lasti, druga polovica pa v zasebni.
Občina je zgradila priključek na obvoznico in cesto s spremljajočo infrastrukturo do samega potoka. Kasneje so na javnem razpisu površino na spodnjo stran ceste prodali, kjer je zrasla polnilnica vode. Zraven je še ena parcela za izgradnjo poslovnih dejavnosti. Na zgornjo stran ceste pa je zasebna lastnina in, kot pravi župan, ne vedo, kdaj se bo lastnik odločil za kakršnekoli posege.
Je pa to po Kidričevih besedah zgoraj opisan praktični primer, s čimer se trenutno ukvarjajo na občini pri spremembi prostorskega akta glede pridobivanja novih stavbnih zemljišč. Namreč stavbna zemljišča, ki so nepozidana, blokirajo pridobivanje novih zemljišč, saj sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna ob nepozidanih obstoječih ni mogoča. Zaradi tega stoji izvedba obrtne cone v Ratanski vasi, kjer želi občina zagotoviti nove poslovne površine. Zato župan lastnike stavbnih zemljišč, ki so pred so se pred leti na občino obrnili s prošnjo, da njihova kmetijska zemljišča opredelijo za stavbna, in so to tudi izpeljali, poziva, da le-te sedaj pozidajo.
Hvaležnost podjetju GIC
Župan Branko Kidrič je nadalje izrazil veselje, da se je našla sinergija med glavnim investitorjem v tej obrtni coni, podjetjem GIC Gradnje, in domačini, oziroma občani, zato se v imenu Občine enim in drugim zahvaljuje.
Ker sodi ta projekt v sklop opremljanja obrtne cone Negonje, oziroma v sklop izgradnje infrastrukture bodočih investitorjev, je glavnino sredstev za izvedbo tega celotnega projekta, ki znaša 250 tisoč evrov, zagotovilo podjetje GIC, manjši delež pa je prispevala Občina Rogaška Slatina.
“Verjamem, da se bo z izgradnjo tega mostu ta del obrtne cone še razvijal. Po naši analizi je na tem območju še 5.000m2 nepozidanih stavnih zemljišč, v sklopu katerih je že narejen občinski podrobni prostorski načrt, kar pomeni, da se lahko z investicijami lahko nadaljuje takoj, če je za to volja,” je svoj nagovor zaključil slatinski župan.
Ivan Cajzek: gradimo in še bomo
Poln (za)hvale Občini za dolgoletno dobro sodelovanje in z željo, da tako tudi ostane, je bil predstavnik glavnega investitorja, donedavni direktor in lastnik, Ivan Cajzek. Za Kozjansko.info je predstavil koriščenje prostora znotraj cone, kjer koristijo 3 hektarje površin, izven tega območja pa še 3.
Na delu, ki jo povezuje most z obvoznico, je locirano hčerinsko podjetje IPI, ki sanira avtocestne dilatacije, dela mostove in menjuje ležišča na viaduktnih premostitvah. Ob njem raste popolnoma nova betonarna, ki jo odpirajo predvidoma še v tem mesecu in bo narejena po visokih zelenih ekoloških standardih. Ob njej pa bo nastalo skladišče in še nekateri objekti, o katerih Cajzek še zdaj ne more govoriti.
Cajzekova zaključna želja v nagovoru zbranih je bila, da se ta most čim bolj uporablja in da negonjska cona zaživi tudi v prihodnosti.
V Rogaški so trenutno v izgradnji trije večji projekti
V zaključni fazi je razgledni stolp Kristal, katerega otvoritev bo predvidoma maja ali junija, po tehničnih pregledih in pridobitvi vseh dovoljen. Drugi večji projekt je obnova ceste v dolžini 800 metrov in sanacija dokaj zahtevnega plazu na relaciji Pristavica – Kamence, tretji večji projekt je izgradnja in nadaljevanje daljinskih kolesarskih povezav od Tekačevega proti Podplatu in naprej proti Brezju, naročnik in investitor slednjih je Direkcija RS za Ceste. Rok za končanje slednjega je 30. junij in župan upa, da se ga bodo državni izvajalci vsaj približno držali.
