Toda tornado je že nekajkrat obiskal tudi naše kraje. Zadnjega so 14. julija 2021 opazili pri Preddvoru na Gorenjskem, pred tem pa septembra 2014 v naselju Mahniči pri Sežani, julija 2011 pri Kozini ter leta 2008 v vasici Gozd nad Kamnikom. Če so omenjeni tornadi veljali za šibkejše, tega ne moremo trditi za tornado, ki je v večernih urah 23. avgusta 1986 pustošil na Notranjskem. Ta je na svoji, ponekod do 100 metrov široki poti med Hotedršico in vzhodnim delom Ljubljanskega barja povzročil velikansko razdejanje. Uničeval je hiše, gozdove, sadovnjake in polja. Ti novejši neljubi vremenski pojavi se pri nas pripisujejo globalnim okoljskim spremembam. Zelo hudo neurje, do takrat verjetno največje vseh časov na Slovenskem, je avgusta 1924 zajelo Polhov Gradec z okolico in po nekaterih opisih dogodka naj bi bil na delu tornado.
Neurje v Polhograjskem pogorju
V nedeljo je pohitelo v Medvode, Soro, Škofjo Loko in Polhov gradec vse polno Ljubljančanov in okoličanov ter tudi veliko ljudi z Gorenjske. Vsi soglašajo v tem, da je bila to nedvomno največja vremenska katastrofa v zadnjih desetletjih v Sloveniji. Celotne slike sicer še vedno ni mogoče dobiti, toda škoda se ceni že sedaj na milijone in milijone dinarjev. Ljudstvo, ki ga je zadela nesreča, je silno potrto in prosi nujno pomoči. Vedno groznejša poročila prihajajo.
Jutro, 12. avgusta 1924
Strašno neurje
Prvo poročilo o strašni nesreči je prišlo v Ljubljano v soboto okoli osme ure zjutraj. Žena našega pristaša tov. Glaviča je prinesla v tajništvo SKS pismo, v katerem tov. Glavič na kratko poroča o strašni nesreči in prosi, da se pošlje vojaštvo na pomoč. (…)
V petek zvečer se je nebo nad Polhovim gradcem zoblačilo in pričel je padati rahel dež. Nenadoma pa se vlije silna ploha s strašnim grmenjem, da so ljudje začeli prestrašeni skrivati in moliti. Okoli 9. ure zvečer je bilo najhuje. Vodovje je začelo silno naraščati in je šlo z veliko naglico kvišku na metre. Drevje je pokalo in se lomilo, vihar je podiral hiše, kozolce in cele gozdove. Živina je tulila in rjula. Voda je začela dreti v hiše in hleve, trgati ceste in valila je s seboj cele plasti plodne zemlje z njiv. Zidovje in jezovi so padali. Strojarno g. Riharja je odnesla voda, istotako jez in žago tov. Božnarja, ki je utrpel večmilijonsko škodo. Sora je ogromno narasla in odnesla vse mostove. V Medvodah je voda močno poškodovala most. V soboto si je kralj sam ogledal ta kraj. Vsi mali potoki so silno narasli in uničili mnogo mostov. Nešteto raznih poslopij je poškodovanih in porušenih, cest skorajda ni več spoznati. Travniki, senožeti in njive, to je vse uničeno. V Polhovem gradcu pogrešajo dva človeka. V Ločnici je voda odnesla Rusu Aleksejevu ženo in enega otroka, razen tega še štiri osebe. Živine je uničene silno mnogo. (…)
Posestniku Kristanu je voda odnesla hišo in obenem dveletno in enoletno hčerko. Vsega je tu ugotovljenih 10 človeških žrtev. (…)
Kmetijski list, 13. avgusta 1924
Strahotni nalivi v škofjeloških hribih
V petek dne 8. avg. od 8—10 zvečer je doletela pokrajino med Polhovim Gradcem in Škofjo Loko velikanska vremenska nezgoda. Ljudje so prišli zvečer domov s poljskega dela, ne da bi pričakovali niti najmanjše nesreče. Soparen dan je sicer obetal dež, nihče pa ni pričakoval tako silovite naravne nezgode, kakoršna je v noči od petka na soboto uničila skoro celo pokrajino od Polhovega Gradca do Škofje Loke. (…)
Vsekakor moramo pohvaliti državno oblast, ki je bila kar najhitreje pri rokah. Tega dosedaj nismo bili vajeni, čuti se iz Belgrada krepka roka. Gradbeni odsek, ki zida cesto v Polhovem Gradcu, je kljub škodi, ki jo je utrpelo njegovo skladišče, takoj začel z reševalnim delom. Vlada ter kranjsko in ljubljansko glavarstvo so takoj odposlali svoje zastopnike, ki so si škodo ogledali, ugotovili in takoj poročali v Belgrad. Nj. veličanstvo kralj se je dvakrat pripeljal na kraje nezgod ter obljubil pomoč. (…)
Domoljub, 13. avgusta 1924
Kako je prišlo do polhovgrajske katastrofe?
Inženir, ki si je takoj po katastrofi ogledal kraj nesreče in na licu mesta ugotovil vse podrobnosti, v kolikor je to sploh bilo mogoče, nam je popisal nastanek in potek katastrofe sledeče:
Vsi očividci pripovedujejo, da je pihal veter v usodnem času iz vseh strani. Zato je verjetno, da je nastal silen zračni vrtinec, ki je potegnil k sebi vse oblake in je tako nastal visok steber vode, prave morske hlače. Ker je istočasno po izjavi vseh očividcev vladal silen mraz, so se vsi oblaki ohladili in v zgornjih plasteh je bila mogoče že toča. Ta steber se je nato naenkrat sesul. Ker pa je zračni vrtinec trajal še naprej, so bili neprestano novi oblaki pritegnjeni in tako je mogoče, da se je cele tri ure udirala voda in da je lilo, ko iz škafa. Dež je padel na čisto majhen prostor, v vsem le na posestvo 25 posestnikov. Značilno je, da so nekateri za časa najhujše plohe videli luno, znak, da je v resnici povzročil vso nesrečo vrtinec. Oblak se je utrgal, da govorimo z narodom, med Stožcem in Grmado. Sreča je, da se je voda razlila na štiri doline, v Petačev in Mačkov graben na polhovgrajski strani ter na Hrastenico in Ločnico na škofjeloški strani. Če bi se ulila voda samo na eno stran, potem bi bila katastrofa naravnost obupno velika. (…)
Kar je ostalo, je popolnoma odrezano od sveta. Nobenih cest in potov ni več. Ljudje so izgubili vse in ker je bil delavni dan, ni ostalo nekaterim ničesar drugega ko raztrgana delavna obleka. Prizadeti so izključno samo revnejši posestniki. (…)
Narodni dnevnik, 15. avgusta 1924
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
