Že brez upoštevanja tega predloga je primanjkljaj ZZZS v letošnjem letu ocenjen na 149 milijonov evrov, ob nesistemskem pokrivanju izgube ZZZS-ja v prihodnjih letih pa je pričakovati velike težave s financiranjem zdravstvenih storitev, so opozorili v sindikalnih centralah. Foto: MMC RTV SLO
Že brez upoštevanja tega predloga je primanjkljaj ZZZS v letošnjem letu ocenjen na 149 milijonov evrov, ob nesistemskem pokrivanju izgube ZZZS-ja v prihodnjih letih pa je pričakovati velike težave s financiranjem zdravstvenih storitev, so opozorili v sindikalnih centralah. Foto: MMC RTV SLO

S predlogom novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga vložili v SAB-u, bi obdobje, v katerem se nadomestilo za bolezen oz. poškodbo izplačuje v breme delodajalca, s sedanjih 30 skrajšali na 20 delovnih dni. Poleg tega bi se skrajšalo tudi skupno obdobje v posameznem koledarskem letu, ko se nadomestilo izplačuje v breme delodajalca, in sicer s 120 na največ 80 delovnih dni v letu.

Za uveljavitev predloga bi bilo treba spremeniti tudi zakon o delovnih razmerjih, zato so poslanci SAB-a vložili tudi ta zakonski predlog. Oba sta dobila zeleno luč matičnih delovnih teles, poleg poslancev SAB-a pa so ju podprli tudi poslanci koalicije.

V šestih sindikalnih centralah pa predlogoma ostro nasprotujejo in poslance pozivajo, naj ju v nadaljnji obravnavi ne podprejo. Prepričani so, da zanju ni popolnoma nobenih utemeljenih razlogov, hkrati pa bosta resno poslabšala stanje v zdravstveni blagajni zaradi povečanih odhodkov iz naslova nadomestil za začasno odsotnost z dela. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) predvideva, da bi takšna rešitev odhodke povečala za 94 milijonov evrov, so spomnili.

Že brez upoštevanja tega predloga je primanjkljaj ZZZS-ja letos ocenjen na 149 milijonov evrov, ob nesistemskem pokrivanju izgube ZZZS-ja v prihodnjih letih pa je pričakovati velike težave s financiranjem zdravstvenih storitev, so opozorili. Kot so dodali, se to utegne odražati v obsegu zdravstvenih storitev, njihovi dostopnosti in kakovosti. "Povsem nerazumljivo in nerazumno je, da predlagatelj daje prednost neselektivnemu razbremenjevanju delodajalcev na račun sredstev, ki jih ZZZS namenja za zdravstvene storitve, torej tudi za zdravljenje in hitrejše vračanje na delo oseb, ki prejemajo nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo," so zapisali v pozivu.

Sorodna novica Poslanci na izredni seji tudi o skrajšanju nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca

Ob tem so opozorili, da v Sloveniji nimamo delujočega sistema ugotavljanja, priznavanja in preprečevanja poklicnih bolezni, kar posledično pomeni, da se v "običajnih" bolniških staležih skrivajo tudi odsotnosti kot posledica poklicnih bolezni. To po njihovih navedbah pomeni, da se s skrajševanjem obdobja, v katerem je dolžan nadomestilo plače zaradi začasne nezmožnosti za delo zagotavljati delodajalec, tega razbremenjuje tudi njegove odgovornosti za zdravstveno stanje zaposlenih.

"Predlagana zakona sta še dva v vrsti zakonskih predlogov, ki nista bila usklajevana z vsemi neposredno zainteresiranimi deležniki, ki nista bila predmet kakršnega koli socialnega dialoga niti javne razprave, posegata v sistemsko zakonodajo in pri tem ne upoštevata negativnih posledic, ki bi jih v primeru sprejetja imel predlog na različnih področjih," so še zapisali v pozivu. Ob tem so spomnili, da so bile v preteklosti praktično vse spremembe zakona o delovnih razmerjih sprejete s soglasjem socialnih partnerjev, "žal pa so aktualna vlada in koalicijske stranke posegle v to tradicijo".

Poziv so na poslance naslovili Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost in Slovenska zveza sindikatov Alternativa.

ZZZS prav tako proti predlaganim spremembam

Tudi upravni odbor ZZZS-ja predlaga DZ-ju, da zavrne predloga novel zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter zakona o delovnih razmerjih. Predlagane spremembe namreč tudi po njihovih opozorilih prinašajo občutno dodatno finančno breme za ZZZS, finančne posledice pa so nerealno ocenjene. "Predvidevamo, da bodo te bistveno višje od predvidenih 35 milijonov evrov, kot je to navedeno v predlaganih zakonih," so opozorili.

Sami ocenjujejo, da predlagane spremembe prinašajo dodatno finančno obremenitev v vrednosti od 80 do 94 milijonov evrov letno, pri čemer dodatni dolgoročni finančni viri niso predvideni oz. zagotovljeni. In ker niso zagotovljeni, lahko predlagane spremembe predstavljajo krčenje obsega finančnih sredstev za zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, bodisi tako, da se bo zmanjšal njihov obseg in se bodo s tem še dodatno podaljšale čakalne dobe, bodisi tako, da v pravice ne bo mogoče vključevati novejših zdravstvenih tehnologij, so opozorili. Posegom v zmanjšanje obsega pravic zavarovanih oseb pa ZZZS, ki zastopa zavarovane osebe, ni naklonjen.

Sorodna novica Odbor za zdravstvo prikimal skrajšanju obdobja izplačila bolniškega nadomestila v breme delodajalca
ZZZS državni zbor poziva, naj preneha prakso nalaganja novih finančnih obveznosti zavodu brez zagotovitve novih dolgoročnih finančnih virov in brez dviga najvišjega dovoljenega obsega izdatkov. Foto: BoBo Foto: dostopno
ZZZS državni zbor poziva, naj preneha prakso nalaganja novih finančnih obveznosti zavodu brez zagotovitve novih dolgoročnih finančnih virov in brez dviga najvišjega dovoljenega obsega izdatkov. Foto: BoBo Foto: dostopno

V ZZZS-ju pričakujejo tudi, da se bodo zavarovanci zaradi skrajšanja obdobja izplačila nadomestila v breme delodajalca oz. samostojnega zavezanca samega lažje odločali za bolniški stalež, izdatki za bolniška nadomestila pa se že tako iz leta v leto povečujejo.

Z naraščanjem deleža absentizma v breme ZZZS-ja, zlasti od druge polovice leta 2015, izjemno naraščajo tudi izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če so leta 2013 ti izdatki znašali 224,7 milijona evrov, so leta 2017 znašali že 314,7 milijona, v letu 2020 so znašali 444,2 milijona in lani 497,7 milijona evrov, napovedujejo pa se nadaljnja višanja izdatkov za nadomestila, so opozorili.

V ZZZS-ju poudarjajo tudi, da skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila v breme delodajalcev zmanjšuje odgovornost delodajalca za skrb in zdravje svojega delavca, prav tako, da je v odsotnostih od dela zaradi bolezni tudi večina odsotnosti zaradi poklicnih bolezni, saj področje priznavanja poklicnih bolezni po navedbah ZZZS-ja ni ustrezno urejeno. Na ZZZS-ju menijo tudi, da se s predlagano ureditvijo ne uresničujejo cilji, ki so navedeni v predlogu dveh zakonov. Predloga namreč, kot ocenjujejo, ne izenačujeta položaja samozaposlenih in položaja delavcev, saj je njihov položaj že po trenutni ureditvi izenačen. ZZZS meni, da predlagana ureditev tudi ne bi pomenila zmanjšanja prekarnega dela, saj so vzroki za uporabo te oblike dela kompleksnejši.

Po mnenju ZZZS-ja je trenutna ureditev glede obdobja, za katero delodajalec zagotavlja nadomestilo, primerljiva z ureditvijo v številnih drugih evropskih državah. Sicer pa bi uveljavitev predlaganih sprememb po pričakovanjih prinesla tudi za najmanj devet odstotkov več zahtevkov, kar pomeni, da bi ZZZS moral dodatno zaposliti šest delavcev.

Pri tem je po navedbah ZZZS-ja, nujno, da DZ preneha prakso nalaganja novih finančnih obveznosti zavodu brez zagotovitve novih dolgoročnih finančnih virov in brez dviga najvišjega dovoljenega obsega izdatkov. Upravni odbor ZZZS-ja tudi poziva DZ, da ustrezno zakonsko posodobi pravico do nadomestila plače in zakonsko podpre celovite ukrepe za hitrejše okrevanje in vračanje delavcev na delo z namenom učinkovitejšega obvladovanja zdravstvenega absentizma kot pomembne širše družbene problematike.