Največ novih stanovanjskih projektov se napoveduje v Kopru, kjer z načrti daleč najbolj prednjači domače podjetje Grafist.  Koprska občina v bližnji prihodnosti napoveduje tudi nove gradbene pobude na Škofijah in v Pradah.  V Izoli se obeta večja soseska v Livadah in širitev naselij na podeželju.  V Ankaranu pa gradbene načrte snujeta nemško in avstrijsko podjetje. Cene nepremičnin medtem vztrajno rasejo.

Med občinami v slovenski Istri so le v Ankaranu spravili pod streho krovni prostorski akt – občinski prostorski načrt -, s katerim so celovito obdelali prihodnje posege v prostor. V Izoli so ga potrdili v občinskem svetu, a so se krajani odzvali z referendumsko pobudo.  V največji koprski občini napovedujejo javno razgrnitev in obravnavo osnutka tega dokumenta v jeseni, pri čemer so med vsebinskimi poudarki razvoj zalednih središč, turizma na podeželju in gradnja infrastrukture za visokotehnološka podjetja.

Koprsko podjetje Grafist, ki je v zadnjih dveh letih zgradilo ali končalo nekaj več kot 80 stanovanj v središču mesta, ima v prihodnjih letih še obsežne načrte. Poleg soseske na Markovcu z do 40 vrstnimi hišami in okoli 40 stanovanji, nameravajo zagotoviti okoli 60 stanovanj v poslovnem kompleksu Solis (za kar še pričakujejo potrditev spremembe projekta). Grafistov zastopnik Ante Guberac dopušča tudi možnost, da bodo sodelovali na javnem zbiranju ponudb za odkup občinskega dela poslovnih prostorov v Solisu, v velikosti 10.000 kvadratnih metrov, za katere je pod določenimi pogoji prav tako mogoče doseči spremembo namembnosti. Guberac namreč ocenjuje, da je poslovnih prostorov v Kopru že dovolj. Grafistov naslednji cilj pa bo zgraditi sosesko Levji grad ob robu mestnega središča, z okoli 150 stanovanji, za kar bodo prav tako morali nekoliko spremenili dosedanjo ureditev. V načrtu pa imajo še garažno hišo in manjši stanovanjski stolpič ob koprskem Vojkovem nabrežju.

Neprofitna stanovanja in referendum za Toncity

Koprska občina s pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov napoveduje tudi prihodnjo gradnjo na Škofijah, v Pradah in Žusterni. Občinski in republiški stanovanjski sklad bosta kmalu začela z izgradnjo dveh stolpičev z neprofitnimi stanovanji, v načrtu pa je še tretji, s čimer bodo skupno poskrbeli za 165 novih stanovanj. V prihodnje bodo najverjetneje mladim družinam namenili območje nekdanjega Merkurja v Olmu,, ki je prav tako v skladovi lasti, kjer je že predvideno tudi zemljišče za šolo. Med koprskimi gradbenimi projekti pa gre omeniti še zemljišče, ki ga prodaja Družba za upravljanje terjatev bank v Šmarjah (za 1,25 milijona evrov), kjer je predvidena gradnja 44 stanovanj in 16 vrstnih hiš.



Pri koprskih prostorskih načrtih pa se zapleta pri nekdanjem projektu Toncity ob Ferrarski cesti, za katerega je župan Aleš Bržan razpisal oktobrski referendum. To območje je pod preteklim županovanjem Borisa Popoviča postalo park, četudi ima zasebne lastnike, ki so zainteresirani za gradnjo. Ali bo obveljal odlok, ki je pod Bržanom ukinil park ali pa bo prevladala iniciativa okoli Borisa Popoviča, ki vztraja, da bi zemljišče ohranilo status parka, bodo odločili Koprčani. Zdajšnje občinsko vodstvo sicer poudarja, da parka na tem območju nikoli ne bo, saj imajo investitorji pravnomočno gradbeno dovoljenje, z Bržanom pa so se dogovorili za zmanjšano površino pozidanosti. Aco Kabanica, eden izmed lastnikov tamkajšnjega zemljišča, je od koprske občine na dražbi kupil še površine na območju med Olmom in Šalaro, kjer prav tako načrtuje stanovanjsko gradnjo.
Za območje Slavnikovih garaž v Semedeli, kjer se je iniciativa krajanov uprla načrtom investitorja, pa je koprski župan imenoval delovno skupino, ki bo pripravila nova prostorska izhodišča.
 

»Trg je evrforičen«

Koprski jadralec in investitor Gašper Vinčec, ki dokončuje poslovno-stanovanjski objekt na koprski Ferrarski cest, je zadovoljen s povpraševanjem, saj ima kupce že za 90 odstotkov stanovanj. Prodajno ceno je določil na 2500 evrov za kvadratni meter - ne glede na velikost stanovanji. Cene manjših enot se pričenjajo pri 126.000 evrih, za penthouse pa je treba odšteti milijon evrov. Največ povpraševanja je po stanovanjih, velikih 80 kvadratnih metrov, ki so skupaj z obsežnimi terasami, parkirnim prostorom in shrambo ovrednotena na okoli 300.000 evrov. »Večina kupcev je domačinov, pri čemer prevladujejo mlajši od 35 let in starejši od 65 let,« omeni. Koper po njegovih besedah nudi možnost visokokakovostnega bivanja z vso infrastrukturo in bližino delovnih mest.

»Trg je v evforičnem stanju in ni mogoče še predvideti vrha, do kamor bodo rasle cene nepremičnin,« meni Matija Košir iz nepremičninske agencije Re/Max, ki pokriva območje slovenske Istre. K temu prispeva tudi rast cen materialov. »Denarja je v obtoku dovolj, bančne obrestne mere so na zgodovinsko nizkih nivojih in  ponudbe je bistveno manj od povpraševanja. Vse kar se zgradi, se sproti proda,« pove. Kot omeni, cene kvadratnega metra stanovanj na dobri lokaciji dosegajo tudi 4.500 evrov na kvadratni meter. Cene stanovanj v mestu so povsem primerljive s tistim, kar kupec plača za hišo s pripadajočim zemljiščem v zaledju. Cene v soseski Nokturno na Markovcu - za trisobno stanovanje - tudi že presegajo 400.000 ervov.



Mladi, ki bi hoteli kupiti stanovanje, po besedah Matije Koširja sploh ne pridejo zraven, saj jih prehiti nekdo, ki išče dobro naložbo, in je pripravljen plačati nemudoma. Največ kupcev je višjega srednjega razreda, ki nepremičnino kupijo v četrti ali peti fazi gradnje. Iščejo razgled, balkon oziroma teraso ali atrij. Hkrati je garsonjero pod 100.000 evrov na trgu nemogoče dobiti. Draži se tudi koprsko zaledje, denimo, Kozina, kjer so se cene novogradenj že povzpele na 2.500 evrov na kvadratni meter. Preusmeritev določenega dela kupcev na Hrvaško pa ni množičen pojav, saj tam ni enake infrastrukture kot na slovenski strani, pač pa gre bolj za počitniška naselja in se izkaže, da tudi pri oddajanju ni takih prihodkov kot na slovenski strani. Vse zanimivejša postaja Italija, predvsem Trst in Goriška, kjer so cene od 30 do 40 odstotkov nižje.

Referendumsko pobudo vložili tudi v Izoli

V izolski občini so krajani dali pobudo za razpis referenduma glede nedavno sprejetega občinskega prostorskega načrta, saj naj bi nasprotovali stanovanjski gradnji ob marini in na Maliji. Dokument, ki ga je župan tako zadržal pred objavo, sicer predvideva možnost gradnje individualnih hiš na manjšem območju v Jagodju, individualna in večstanovanjska gradnja pa je predvidena še na Šaredu, v Kortah in na Maliji.

»Trenutno smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Če bo šlo vse po načrtu, ga pričakujemo do konca leta,« pravi Marjan Milič, predstavnik podjetja BM 21, ki je v izolskih Livadah zasnovalo sosesko Momento z več kot 170 stanovanji v 23 stolpičih. Ta naj bi imela teraso, dvigalo in podkletene garaže. O višini prodajnih cen stanovanjskih enot, ki bodo segala od 50 do 120 kvadratnih metrov, za zdaj ne more povedati ničesar določenega: »Cene gradbenega materiala so v zadnjem obdobju precej poskočile, kar se je sicer dogajalo že v preteklosti, a so se nato umirile. »Covid je povzročil precej negotovosti na trgu. Tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja bomo izvedli razpis za izvajalca del in tedaj bo znan strošek in prodajna vrednost naložbe,« pove. Kot še omeni, so v predhodnem poizvedovanju dobili potrditev, da je veliko zanimanja za njihov projekt in da na trgu zelo primanjkuje stanovanj.


 

V Ankaranu načrtujejo, v Piranu razmišljajo
 

Ankaranska občina trenutno na območju, imenovanem Ankaran hrib, skupaj z investitorjema Brefa Propertis in Wohn-und-geschäftspark Laibach pripravlja podrobno prostorsko ureditev, kjer je predvidenih okoli sto individualnih oziroma vrstnih hiš. Na območjih Dolge njive in Pod cerkvijo pa občina namerava zgraditi komunalno infrastrukturo za prihodnjo gradnjo stanovanj, ki naj bi jih prednostno namenili mladim. Načrtovanje so prilagodili oceni, da se bo v prihodnjih 20 letih prebivalstvo povečalo s trenutnih dobrih tri tisoč in pet tisoč.

V piranski občini, kjer nepremičnine dosegajo najvišje cene v slovenski Istri, imajo nepozidanih še okoli 90 hektarov stavbnih zemljišč. Občina bo svoja zemljišča - predvsem na Razgledu, v Fiesi in delu Šentjan ter na manjših zaokroženih območjih v Luciji in Sečovljah - skušala nameniti za mlade in druge prednostne skupine prebivalstva. Nekatera izmed teh območij je sicer treba še komunalno opremiti. Potem ko je na referendumu padel občinski podrobni prostorski načrt za Fieso, ustavno sodišče pa je zaradi neupoštevanja referendumske pobude razveljavilo tri občinske podrobne prostorske načrte na območju Portoroža,  občina trenutno ne načrtuje novega prostorskega urejanja na teh lokacijah.