O tem, kaj je pri nekaterih v Gibanju Svoboda povzročil kozmični dež, o obveznem plačilu v zdravstveno blagajno, pridelanem minusu javne RTVS, (ne)delovanju DZ, vlogi Tine Gaber pri premierju Robertu Golobu in odnosu slednjega s Sovo pa o trdnosti sedanje koalicije in o tem, kako varna država smo, kaj si NSi obeta v zameno za glasove pri spremembi ustave, kakšna je možnost, da bodo skupaj z evropskimi tudi predčasne državnozborske volitve, in kaj lahko v politični prostor prinesejo nove napovedane stranke na desni sredini, smo se pogovarjali z dolgoletnim poslancem SDS Jožetom Tankom.
Tanko pravi, da je bil v vsakem od mandatov med najaktivnejšimi poslanci – predlagal je več zakonov in drugih rešitev, ki so izboljšali položaj družin in okolja, ki ga je kot poslanec zastopal.
Gospod Tanko, začniva pogovor kar z enim od vaših zapisov na omrežju X oziroma nekdanjem Twitterju. Zapisali ste namreč, da je »kozmični dež pri nekaterih v Svobodi povzročil napako v razumevanju proračunov«. Kaj je narobe s proračunoma 2024 in 2025? Mar nista naravnana v dobro tako ljudi kot gospodarstva, kot trdijo vladajoči? Bomo živeli slabše?
Zagotovo bomo živeli slabše, saj je inflacija oziroma draginja bistveno višja, kot so uskladitve plač, pokojnin in socialnih transferjev.
Drugače povedano, pada nam in še naprej nam bo padala kupna moč. Uvedli pa so še nove obvezne dajatve, npr. prostovoljno zavarovanje so preoblikovali v obveznega, uvajajo dodatni davek za dolgotrajno oskrbo, najbrž bodo podražili RTV-prispevek, napoveduje se bistvena podražitev elektrike itd. Ta vlada ima svojo roko čedalje globlje v naših žepih. Pada pa tudi gospodarska rast.
Vlada je v proračunih za naslednji leti pod krinko sanacij po poplavah črtala množico že načrtovanih in celo odobrenih investicij ter jih zamaknila daleč v prihodnja leta. Če npr. pogledamo področje graditve javnih državnih stanovanj, vidimo vso bedo leve politike. Do konca tega mandata so obljubili 10.000 stanovanj, glede na do zdaj izdana dovoljenja pa jih bo največ 2.000 oziroma petkrat manj, kot so obljubljali. Naj samo spomnim, da je Luka Mesec lani dejal, da imajo lopate že pripravljene.
Podobno je na drugih področjih. Na primer minister Maljevac, ki je znal tako očrniti zakon o dolgotrajni oskrbi prejšnje vlade, ni storil skoraj nič na področju dolgotrajne oskrbe, razen da je izpeljal uvedbo dodatnih dajatev za prebivalstvo in gospodarstvo. Njegovo ministrstvo za »svetlo prihodnost« tudi ne načrtuje večjih investicij v domove za starejše, zamika se graditev športnih in šolskih objektov, da o cestah niti ne govorimo.
Ob tem pa vlada ne pozablja na revolucionarni del civilne družbe, saj imajo vsa ministrstva posebne postavke za njeno sofinanciranje. Predstavniki nevladnih organizacij so v vladnih sobanah mnogo bolj zaželeni kot predstavniki gospodarstva ali kmetov, iz njih prihajajo zadovoljni, predstavniki gospodarstva ali kmetov pa z dolgim nosom, za nagrado pa jim vlada še povečuje birokratsko navlako. Podobno je na vseh drugih področjih. Bolj ali manj vse je diametralno nasprotno od obljub.
Bomo pa z novim letom v zdravstveno blagajno vsi morali prispevati več. Se bo to poznalo na kakovosti javnih zdravstvenih storitev?
Da bomo plačevali več, drži. Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje so z zakonom priključili obveznemu, plačevati ga bodo morali vsi, tudi tisti, ki se prej niso vključili v prostovoljno zavarovanje. Če so levičarji zavarovalnicam očitali visoke plače, »talanje« dobičkov, ki niso šli za zdravstvene storitve, se je po »podržavljenju« prostovoljnega zavarovanja takoj pokazalo, da je šlo za tipično levičarsko demagogijo. Dobički in premije kar nenadoma ne zadoščajo več za te v obvezno zavarovanje prenesene storitve in Golobova vlada je morala zagotoviti dodatnih 140 milijonov evrov. Seveda pa to še ni konec, premije se bodo zagotovo dvignile, povečala se bodo tudi vplačila iz proračuna in na koncu se bo zmanjšala še košarica zdravstvenih pravic. Ko se levičarji lotijo reforme oziroma izboljšav, se po navadi zgodi prav nasprotno. Krivi pa so vedno drugi, grda SDS in kapitalisti.
Tudi pridelani minus nacionalne RTV vladajoči rešujejo z dodatno finančno injekcijo.
Pri RTV ni jasno, kakšno je dejansko finančno stanje. To, kar je predložila nova leva uprava RTV, najbrž ni realen izkaz finančnega stanja. Menim, da gre za politično motiviran obračun nove ultralevičarske oblasti na RTV s prejšnjo, zato želijo prikazati čim večjo luknjo, da se bodo pokazali kot rešitelji. Podtikanj in obtožb je in bo še veliko. Poleg velike potrebe po novem denarju, tako pravi nova oblast na RTV, so izpeljali še depolitizacijo oziroma čiščenje t. i. janšistov, napovedujejo pa tudi številne programske spremembe. Kaj se bo dejansko izcimilo, bomo še videli. Letošnja 5-milijonska in prihodnje leto še 10-milijonska »vladna dokapitalizacija« pa kaže na to, da postaja RTV vse bolj vladna oziroma državna. Je pa dejstvo, da je naša RTV glede na javne servise, ki jih imajo druge države, močno kadrovsko predimenzionirana in bistveno predraga.
Če se vrneva h kozmičnemu dežju in delovanju DZ. Ste kot poslanec v DZ že kdaj prej slišali nekaj tako absurdnega, kot je omenjeni nebesni pojav?
Očitno se jim pri amandmaju opozicije o usklajevanju socialnih transferjev ni uspelo dogovoriti v koaliciji, še manj v Golobovem Gibanju Svoboda. Vsak vodja poslanske skupine v koaliciji bi moral znati vsaj šteti in ustrezno ravnati. Po glasovanju so bili zmedeni in so začeli iskati razloge za miniranje glasovanja. Poslanci Golobove stranke so z »bistroumnimi« domislicami razveselili slovensko javnost, kozmični dež je bila le ena od teh domislic, a najbolj odmevna in bebava.
Na izsiljenem vnovičnem glasovanju so poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice soglasno podprli amandma, med njimi celo tisti, ki so se prvič pohvalili, da so glasovali proti. Opozicija na vnovičnem glasovanju ni sodelovala.
Se pa stanje v državnem zboru poslabšuje sorazmerno z naraščanjem števila levičarskih poslancev. Kršitve poslovniških pravil, zakonov in ustave so na dnevnem redu. Kljub opozorilom pravne službe so pravniki iz koalicije, celo predsednica državnega zbora, ki je bila prej sodnica, izglasovali več neustavnih rešitev. To je sramota. Od njihovega obljubljenega zavzemanja za pravno državo ni ostalo nič.
Vas je izključitev poslanke Mojce Šetinc Pašek in člana Roberta Pavšiča iz stranke Gibanje Svoboda presenetila?
Me je, saj ni nič kazalo na zaplete znotraj poslancev Svobode.
Usodno za Šetinc Paškovo naj bi bilo to, da se je v poročilu preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje nezakonito financiranje strank, Tina Gaber znašla v vlogi preiskovanke. Drži?
Tako pravijo. Za to, da se je v poročilu znašla Tina Gaber, ni kriva Mojca Šetinc Pašek. Po dogovoru v Gibanju Svoboda so na zaslišanje v to preiskovalno komisijo povabili priče, za katere so predvidevali, da bodo z njimi zlahka dodatno umazali SDS in nam podtaknili nezakonito financiranje iz tujine. Priče so na zaslišanjih povedale, kar so vedele o poslih in povezavah, o katerih so jih spraševali. Tu je iz pričevanj prič izplavalo tudi ime Tine »internacionale«, ki je bila z nekaterimi pričami povezana na različne načine. Tu se koalicija ni ustrelila samo v koleno, ampak precej više. Zapisi izjav prič v poročilu komisije so neizbežni, sicer bi bilo poročilo neverodostojno.
Sicer pa letna poročila SDS vsako leto revidira računsko sodišče in to pri reviziji poslovanja SDS ni ugotovilo nič spornega, sploh pa nič od tega, kar ji očitajo v komisiji. Če bo tej komisiji uspelo dokazati nedovoljeno financiranje SDS, bo to huda nezaupnica Računskemu sodišču RS.
Kakšno vlogo po vašem mnenju sicer opravlja Tina Gaber? Gre tu res samo za ljubezensko razmerje?
Kot kaže, ima velik vpliv na kadrovanje in posamezne rešitve v zakonih, ima pa tudi povezave z več organizacijami civilne družbe. V prostorih vlade sklicuje celo sestanke z njimi. Nekateri portali so objavili, da sta zaradi njenega vpliva na predsednika vlade Roberta Goloba »padla« ministrica za kmetijstvo Irena Šinko in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter da je bila iz Golobove stranke izključena Mojca Šetinc Pašek. Prej pa naj bi bila obveščena tudi o akciji aktivistov, ki so odvzeli govedo kmetiji Možgan. Najbrž se bo sčasoma razkrilo še več.
Kako trdna je zdajšnja vladna koalicija? So nedavne čistke nagnale strah v kosti drugim poslancem, naj si ne dovolijo podobnih akcij?
Navzven delujejo kar trdno. Največja stranka koalicije ima veliko premoč, zato izpadi posameznih poslancev koalicije ali njenih celih poslanskih skupin (SD ali Levice) ne vplivajo na končni rezultat glasovanja, saj ločena mnenja in drugačna glasovanja v Gibanju Svoboda ne obstajajo. To enoumje ne bo moglo dolgo trajati, ker vseh slabih vladnih rešitev poslanci koalicije preprosto ne bodo zmogli »požreti«. Čim bliže bodo volitve, večja bodo nesoglasja in teže bo glasovati proti ljudem in gospodarstvu, zato menim, da se bo razkol poglabljal. Zdajšnje stanje vladne koalicije ni ravno obetavno, zgodile se bodo še nadaljnje kadrovske spremembe, morda tudi na premierskem položaju, in verjetne so tudi predčasne volitve.
Kaj nam, državljanom, pove dejstvo, da Sova kazensko preganja nekdanjo notranjo ministrico in nekdanjega šefa policije?
Šef Sove je neposredno podrejen vladi in najbrž je bil za ohranitev položaja to prisiljen storiti. Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav sta predsednika vlade Goloba obtožila političnih pritiskov, zahtev za čistke v policiji pa tudi vplivanja na datum aretacije ruskih vohunov. Predsednik vlade se je na televizijah hvalil, da bo z dokumenti, s katerimi je mahal, dokazal, da sta Bobnarjeva in Lindav lagala. Žal se Golob ni udeležil seje komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb v državnem zboru, na kateri bi lahko dokazal svoje trditve. Kot kaže, je Golob spet slepomišil, svojih trditev noče ali ne zmore podpreti z dokumenti, s katerimi je mahal. Žal pa se je Sova diskreditirala, ko je privolila v politično obračunavanje z nekdanjima funkcionarjema. To močno načenja ugled te službe in njenega direktorja.
Je Slovenija še varna država?
Stanje se hitro poslabšuje, predvsem okoli nastanitvenih centrov za migrante. Kriminal v Ljubljani močno narašča, znatno se je povečalo število kraj kraj in spolnega nasilja, v katerega so vpleteni tujci, predvsem migranti. Njihov delež je nesorazmerno velik. Napovedi, ki jih posamezni ekstremisti sporočajo na množičnih shodih v Franciji, Nemčiji, Italiji in drugje po Evropi, ter dejanja, o katerih naši mediji le s težavo poročajo, so strah vzbujajoči. Vse temelji na grobem nasilju, hudih poškodbah napadenih in umorih. Kaj hitro se to lahko preseli v Slovenijo. Golobova vlada bi morala učinkoviteje preventivno delovati, tako kot to počno nekatere države Višegrajske skupine.
Je pa Golobova vlada storila veliko napako z odstranjevanjem ograje na južni meji, saj je politika odprte meje sprožila za nekajkrat povečan nezakonit migrantski tok po balkanski poti, kar prinaša veliko težav − od nastanitev, stroškov, varovanja in varnosti do povečanja kriminala. Pričakovati je, da se bodo težave z nezakonitimi prišleki le še stopnjevale in da se bo začelo dogajati podobno kot v drugih evropskih državah.
Nič kaj tresočih se rok pa nimajo koalicijski poslanci pri spreminjanju ustave, nazadnje glede imenovanja sodnikov. Nekdo je na omrežju X zapisal, da je hitenje levičarjev najboljši dokaz, da zadeva smrdi.
Ključni problem sodstva so sodni zaostanki, poenostavljeno rečeno čakalne dobe, pa zastaranja postopkov, nekvaliteta sojenja, s čimer se obremenjuje sodni sistem, ustavno sodišče in evropsko sodišče za človekove pravice, razveljavitve sodb in vračanje na nižjo stopnjo, odškodnine, neodgovornost sodnikov za kakovostno sojenja, neukrepanje sodnega sveta proti slabim sodnikom, politična sojenja brez utemeljenega razloga in izrekanje indičnih sodb itd. V redkih primerih tožb proti sodnikom sodni svet vedno zagovarja imuniteto sodnika in ne dovoli sodnega postopka proti sodnikom.
Žal se nič od tega s spremembami ustave ne bo izboljšalo. S tem se v koaliciji in NSi sploh ne ukvarjajo. Pomembnejše jim je, kdo bo imenoval sodnike, in sestava sodnega sveta.
Ustava je najvišji pravni akt, družbena pogodba, ki že v principu ne bi smela biti podvržena rokohitrskim spremembam. Hitenje, ki smo mu priča, ko predsednik ustavne komisije Jožef Horvat iz NSi na željo Gibanja Svoboda sklicuje nujne seje ustavne komisije, čeprav ni nobenih izrednih okoliščin, ne omogoča kakovostne in poglobljene preučitve ter razprave. Tresoče se roke, kar je NSi v preteklosti tako poudarjala, ni več.
Sodstvu je močno v interesu, da sodnikov ne bi več javno volil državni zbor, ampak da bi jih na osnovi zaprte liste, ki jo na zaprti seji oblikuje sodni svet, imenoval predsednik republike brez možnosti zavrnitve predlogov. Razliko med volitvami in imenovanjem najbrž poznamo, da pa tajnost postopka in slabitev položaja državnega zbora podpira NSi, ni normalno.
Tudi sprememba sestave sodnega sveta ne prinaša nobene kakovostne spremembe. Sedanji sodni svet ima 11 članov, 6 jih izvolijo sodniki, 5 pa na predlog predsednika republike državni zbor. Po novem bo imel sodni svet 15 članov, 8, večino, jih bodo še vedno izmed sebe izvolili sodniki, 7 pa na osnovi poziva državni zbor, pri čemer bo moral vsak kandidat prejeti dve tretjini glasov poslancev. Slednje pomeni, da se bosta morala koalicija in opozicija dogovoriti, v kakšnem razmerju si bosta razdelili kandidate, sicer ne bodo izvoljeni. V vsakem primeru bodo levičarji že brez NSi imeli več kot dve tretjini (10) glasov v sodnem svetu. Razmere v sodstvu se s tem cementirajo.
Predlagatelji te ustavne spremembe so dejali, da bodo vzporedno pripravili tudi sodno zakonodajo. Čeprav so spremembe ustave v sklepni fazi, zakonodaja še ni predložena.
Kaj pa si obeta NSi v zameno za glasove pri spremembi ustave?
Težko je na osnovi argumentov, zadržkov in pomislekov, ki smo jih poslanci SDS izrekli v razpravah na ustavni komisiji, razumeti, zakaj je NSi tako zagnana za ustavne spremembe, ki jih predlaga koalicija. Resda ima NSi vložen tudi svoj predlog ustavnih sprememb, za katerega se je morda s koalicijo že dogovorila za podporo, vendar je ustavna sprememba na področju sodstva najpomembnejša, najusodnejša. Sicer pa morajo biti spremembe ustave realen odraz potreb in razvoja družbe, ne pa stvar pritlehne politične trgovine.
Bodo skupaj z evropskimi tudi predčasne državnozborske volitve?
Najbrž ne, ne bodo tvegali. Čeprav nadzirajo medije in levo politično sceno z ulico vred, menim, da na predčasne volitve niso pripravljeni. Nimajo še primernega kandidata, ki bi ga delali za nosilno, premiersko funkcijo, tako kot so to počeli zadnjih nekaj volitev, pa tudi rezultati dela popolnoma leve Golobove vlade ta čas ne dajejo dobrih obetov ne njegovi stranki in ne drugima koalicijskima strankama. Morda bodo najprej poskusili z novim mandatarjem. S kakšno ambiciozno osebo, ki je začela žareti in ki bi pod parolo sodelovanja oziroma pogleda čez strankarske planke potegnila obstoječo ali verjetneje delno spremenjeno koalicijo iz te godlje.
Kaj lahko prinesejo v politični prostor nove, napovedane stranke na desni sredini
Lahko veliko. Če bodo nove stranke postavile prave cilje in uporabile pravi, komplementaren pristop, lahko znova omogočijo sestavo prodorne, učinkovite, doma in v tujini spoštovane vlade. Tako vlado in koalicijo Slovenija tudi potrebuje. Po rezultatih se moramo vrniti tja, kjer smo še nedavno bili, na vrh Evrope. Upam, da volilno telo ne bo spet tako nasedlo, kot je na nekaj zadnjih volitvah, in da bo na prihodnjih izbralo tiste, ki znajo in zmorejo in ne tistih, ki obvladajo poziranje in obljubljanje. Te volilne vaje s slabim koncem veliko stanejo in vedno jih je treba drago plačati. To spet občutimo v tem mandatu.
Lahko pa se bo zgodilo tudi drugače. Če se bo na desnici politični prostor drobil, tako kot se je pred leti z Marjanom Šarcem na levici, se bo lahko ponovil tudi podoben scenarij, ko ne bo močne, dominantne stranke na desnici in bo tudi ob morebitni večini v državnem zboru koalicija šibka in ranljiva ter podvržena drobnjakarskim interesom posameznih strančic.
Pristop mora biti dejansko povezovalen in konstruktiven. Ustanavljanje strank iz spletkarskih in intrigantskih razlogov bo samo oslabilo desnico. Zdi se mi, da se zdajšnje dogajanje na desnici ne odvija ravno v pozitivni smeri. Preveč je prikrivanja in neodkritosti tistih, ki bi radi postali pomembni, zato ni dialoga, da bi lahko v prihodnosti pričakovali kvaliteten premik.
Bi še kaj dodali?
Bralkam in bralcem Demokracije želim blagoslovljen Božič, lepo praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter srečno in uspešno 2024.
Jože Tanko je rojen leta 1956. Končal je gimnazijo v Kočevju, leta 1980 pa je diplomiral na Biotehniški fakulteti, smer lesarstvo. Prvih 13 let je delal v gospodarstvu, leta 1994 pa se je včlanil v SDS in se politično aktiviral. Leta 1995 je bil izvoljen za župana občine Ribnica, mandat je ponovil tudi leta 1998. Med letoma 2002 in 2022 je bil tudi svetnik občine Ribnica. Leta 2000 je bil prvič izvoljen za poslanca, mandat pa je ponovil še 6-krat, in sicer 2004, 2008, 2011, 2014, 2018 in 2022. Od 2005 do 2018 je bil tudi vodja poslanske skupine SDS, od 2018 do 2022 pa podpredsednik državnega zbora. V vsakem od mandatov je bil član več delovnih teles, v tem mandatu pa je član štirih komisij: mandatne, ustavne, za Slovence po svetu in za poslovnik. V vsakem od mandatov je bil med najaktivnejšimi poslanci, predlagal je več zakonov in drugih rešitev, ki so izboljšali položaj družin in okolja, katerega je kot poslanec zastopal.
Petra Janša