Premiera filma Maje Weiss o nacističnem rasnem eksperimentu

18.10.2023 | 10:30

Slovenski ukradeni dojenčki leta 1942 na poti v Nemčijo ©Bela film, Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna

V okviru častnega gostovanja Slovenije na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu se bo odvijala tudi retrospektiva slovenskega filma. Na dan otvoritve sejma, 18. oktobra, se nam tako obeta posebna premiera dokumentarnega filma Maje Weiss "Zajeti v Izviru – Slovenski otroci Lebensborna" (2023). Film bo predstavil ganljive zgodbe štirih slovenskih otrok, ki so bili del nacističnega rasnega eksperimenta v času druge svetovne vojne. Nastal je v sodelovanju z Natašo Konc Lorenzutti, ki je spisala dva romana, tematsko povezana s filmom – Beseda, ki je nimam (2021) in Senca brez človeka (2023). Po svetovni premieri dokumentarnega filma bo sledil pogovor z ustvarjalkama, ki ga bo vodila pisateljica Nataša Kramberger.

Film je produkcijsko gledano nastajal tri leta, vendarle pa režiserka Maja Weiss pove, da tovrstni dokumentarci nastajajo bistveno dlje: »Zame ta film nastaja že od leta 2014, ko se je zaključil Banditenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci. V njem sem namreč omenila zgodbo 30-ih slovenskih dojenčkov iz Lebensborna in od takrat se čutim dolžno, da tej zgodbi namenim ločen projekt.« Weissova pove, da se je zalet za nov film zgodil, ko jo je po ogledu omenjenega dokumentarca na televiziji kontaktirala igralka in pisateljica Nataša Konc Lorenzutti. »Dokumentarec jo je pretresel in povedala je, da bi rada tudi sama raziskala zgodbe dojenčkov iz Lebensborna za svojo knjigo,« pove Weissova. »Poznavanje lastnih korenin se mi zdi ena najpomembnejših človeških potreb in tudi osnovna pravica. Najbolj me je nagovorilo to, da o ukradenih otrocih, še posebno pa o ukradenih dojenčkih, ki jih je pogoltnil rasni eksperiment Heinricha Himmlerja, imenovan Lebensborn, nismo ničesar vedeli,« pa motive za pisanje knjige povzame Nataša Konc Lorenzutti. Tako sta ustvarjalki skupaj spisali scenarij za dokumentarec Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna. 

Zamolčana skrivnost slovenskih otrok

Ivan Acman, otrok Lebensborna, v Auschwitzu, kjer je umrla njegova mama ©Bela film, Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna

Z motivom izgubljenih, odtujenih, od korenin odrezanih otrok se je Konc Lorenzuttijeva srečala že kot deklica, ko je prebirala Ingoličevo povest z naslovom Deček z dvema imenoma. Šele ob avtobiografski izpovedi Ingrid von Oelhafen (ki je bila rojena kot Erika Matko v Rogaški Slatini) pa je spoznala, da je bila ugrabitev otrok na Štajerskem množična, kar ji je potrdil film Banditenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci. »Ko sem začela snovati prvi roman na to temo (Beseda, ki je nimam, 2021), me je obsedla ideja, da bi morali z Majo skupaj ustvariti film, posvečen otrokom Lebensborna – približno tridesetim, ki so jih izmed 645 ukradenih otrok nacistični ideologi izbrali za svoj tajni program širitve arijske rase,« pripoveduje pisateljica. Na začetku drugega koronskega leta sta se res lotili scenarija. In potem je šlo z neverjetno hitrostjo, kar je velika sreča, saj poslednji pričevalci tega zločinskega eksperimenta počasi odhajajo.

»Ugrabljanje otrok je najučinkovitejši način uničevanja nasprotnika v vojnah in revolucijah. Dogaja se še vedno, ta hip,« je jasna Konc Lorenzuttijeva, ki je v svojem drugem romanu (Senca brez človeka, 2023) povedala še vse tiste zgodbe, za katere v filmu ni bilo več prostora.

Zgodovinski dokumentarec z aktualnim protivojnim sporočilom

V filmu Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna osemdesetletniki Haymo, Franc, Ingrid in Ivan današnjemu svetu, ki je sredi novih vojn, v Ukrajini, v Afriki, na Bližnjem Vzhodu, sporočajo: »Največje žrtve vsake vojne, na obeh straneh, napadalca in napadenega, so otroci. Mir je največja vrednota.«

Film tako ne prikazuje le pretresljive zgodbe med Nemčijo in Slovenijo na individualni in kolektivni ravni, pripoveduje tudi o ukradenih otrocih iz Ukrajine, pravi Maja Weiss: »Protagonisti v filmu, ne glede na nacionalno pripadnost, sporočajo, da so odpuščanje, kompromis, sprejemanje različnosti, solidarnost in ljubezen, pomembni za ohranjanje miru v svetu, ki ga je vedno manj.« To sporočilo Weissova v svet podaja s pomočjo bogatega arhivskega materiala iz nemških, ameriških in slovenskih arhivov. Film je bil sicer posnet v Sloveniji, Nemčiji, Belgiji in na Kostariki.

Posebnost filma je tudi njegova tehnična izvedba v postprodukciji, saj gre za prvi v celoti arhivsko kolorirani celovečerni dokumentarni film pri nas. Barvanje črno-belih fotografij in gibljivih podob daje pretresljivi zgodbi poseben pečat, gledalca opozarja, da se vojna ni dogajala le nekoč, ampak se dogaja tu in zdaj, pred nami in našimi očmi. Preteklost s tem orodjem postane sedanjost.

Premiera v Frankfurtu za film izjemna priložnost

Konc Lorenzuttijeva se je kot pisateljica obrnila na vodstvo Javne agencije za knjigo s predlogom, da bi film predstavili v okviru častnega gostovanja Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu. »Po odhodu nekdanjega direktorja so morali pogovori na to temo sicer steči na novo, a ko sva z Majo stopili do kuratorja prof. dr. Mihe Kovača, se je ta takoj zavzel za uvrstitev filma v retrospektivo, ki jo je pripravila Slovenska Kinoteka,« pove. Frankfurtski knjižni sejem tako kot največji knjižni sejem na svetu predstavlja izjemno priložnost, da film doseže svetovno občinstvo.

Premiera bo dan po otvoritvi 75. Frankfurtskega knjižnega sejma, 18. oktobra 2023, ob 18. uri v dvorani DFF – Deutsches Filminstitut & Filmmuseum (Schaumainkai 41, 60596 Frankfurt am Main).

Na premieri bodo poleg omenjenih avtoric prisotni še producentka Ida Weiss (Bela film), montažer Jurij Moškon in skladatelj glasbe August Adrian Braatz, premiero pa si bosta ogledala tudi protagonista filma – ukradena otroka Ingrid Von Oelhafen / Erika Matko in Ivan Acman. Na premieri bodo prav tako zgodovinar in pionir raziskovanja Lebensborna dr. George Lilienthal, državna sekretarka za kulturo v Kabinetu predsednika Vlade RS dr. Kaja Širok, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan in vodja kabineta ministrice za kulturo Nina Ukmar.

Film si bomo na nacionalni televiziji lahko ogledali šele konec naslednjega leta, v vmesnem času pa ustvarjalci upajo na redno distribucijo v slovenskih kino dvoranah in na mednarodnih filmskih festivalih. Obenem si želijo, da bi film postal pripomoček za srednje šole pri zgodovini, kot je bil to Banditenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci. Slednjega si je namreč ogledalo na tisoče srednješolcev. Film pa je primeren tudi za obravnavo pri predmetih, kot so državljanska vzgoja in etika, sociologija, filozofija, psihologija in slovenščina.

Zahvala celotni ekipi

V Frankfurt gre le del ekipe, ki stoji za filmom. Poleg že omenjenih dveh protagonistvo v filmu sicer svojo zgodbo povesta še Franc Zagožen in pa lani preminuli Haymo Henry Heyder / Vili Goručan. Omeniti moramo tudi Mitjo Lična v vlogi direktorja fotografije in snemalca ter snemalca Matica Oblaka in Amadeja Bratuža. Film je nastal v produkciji Bela film v koprodukciji z RTV Slovenija, Senca Studio, Zavod Maja Weiss in Vesnik.

Filma prav tako ne bi bilo brez dragocene podpore Slovenskega filmskega centra, programa Ustvarjalna Evropa – Media Program, Ministrstva za javno upravo, Veleposlaništva Zvezne republike Nemčije v Ljubljani, Mestne občine Celje, Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in združenja Association "LEBENSSPUREN E.V." & Vereionskasse. Posebna zahvala ustvarjalcev gre Društvu taboriščnikov ukradenih otrok Slovenije in njegovemu predsedniku dr. Janezu Žmavcu, Muzeju novejše zgodovine Celje, dr. Tonetu Kregarju in gospodu Janezu Deželaku ter Slovenskemu kulturnemu-informacijskemu centru SKICA Berlin.

Karin Jurman Marn, odnosi z javnostmi
Bela film