dolenjska

Raziskava pokazala dobro počutje romskih otrok v osnovni šoli, tudi na Dolenjskem

13.6.2022 | 10:50 | STA; M. K.

Ilustrativna slika (Foto: B. M., arhiv DL)

Raziskava, ki jo je v okviru svojega magistrskega dela opravila študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Laura Kovač, je pokazala, da se romski učenci v Prekmurju in na Dolenjskem dobro počutijo v osnovni šoli. Diskriminacija in stereotipi so še vedno prisotni, a romski učenci večinoma opisujejo odnose v šoli kot dobre.

Rezultati raziskave, ki jo je opravila leta 2020 na podlagi pogovorov z romskimi otroki tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole in njihovimi materami, avtorico navdajajo z optimizmom: "Počutijo se dobro. Imajo dobre odnose tako z učitelji kot sošolci."

"Na podlagi tega lahko sklepamo, da romski učenci dajejo velik pomen odnosom z drugimi akterji v šoli," je v magistrski nalogi, ki je bila nagrajena z Miklošičevim priznanjem za leto 2021, sklenila Laura Kovač. "Njihove pripovedi so pokazale, da se z izjemo nekaj učencev romski otroci v šoli čutijo sprejete," je dodala.

Optimistična je po njenih ocenah tudi ugotovitev, da intervjuvani romski učenci šolo radi obiskujejo zaradi zavedanja pomena izobraževanja za prihodnost.

Diskriminacija je sicer še vedno prisotna. "Odnosov z ostalimi vrstniki namreč romski učenci niso opisovali tako pozitivno kot odnose s sošolci. Velikokrat so izpostavili, da vrstniki v šoli niso prijazni do njih oziroma nasploh do učencev iz romske skupnosti in da jih ne marajo zaradi tega, ker so Romi," je zapisala.

Skoraj polovica intervjuvanih romskih učencev je povedala, da odmore najpogosteje preživljajo s svojimi romskimi vrstniki. Tako je tudi zunaj šolskega okolja. "Zaradi tega bi bilo treba tako znotraj šolskega okolja kot zunaj njega posvetiti posebno pozornost krepitvi odnosov med učenci iz večinskega prebivalstva in učenci iz romske skupnosti ter vsem ponuditi možnost za kakovostno in sproščeno preživljanje skupnega časa," je navedla Laura Kovač.

Romski učenci so zelo pogosto izrazili mnenje, da je vedenje nekaterih romskih učencev do vrstnikov in učiteljev neprimerno, kar vpliva na negativen odnos vrstnikov do romskih učencev. Ob tem so poudarili, da niso vsi Romi enaki. "Na podlagi naših ugotovitev in opažanj pri delu z romskimi učenci bi lahko sklenili, da si romski učenci velikokrat želijo oziroma potrebujejo priložnosti za druženje s slovenskimi vrstniki, da bi se bolje spoznali med seboj," je dodala.

Romske matere so vrstnike svojih otrok v šoli pogosteje kot njihovi otroci označile za diskriminatorne. Tudi one so kot razlog za takšen odnos navajale stereotipe o Romih. Je pa tudi med materami veliko takšnih, ki so pohvalile odnos vrstnikov do njihovih otrok.

Romski učenci so svoje učitelje opisali kot prijazne in pravične, tudi matere so ocenile, da učitelji romske otroke obravnavajo enako kot ostale učence. Jih je pa nekaj omenilo, da dobivajo romski učenci enostavnejše naloge, kar se jim ne zdi prav, saj tako ti otroci ne morejo doseči višjih ocen. "Da bi bila inkluzija romskih otrok uspešna, bi morali učitelji obvladati metode in tehnike poučevanja romskih učencev, ki ne bi vodile v segregacijo ampak inkluzijo," je zapisala Laura Kovač.

Tudi sama študentka pedagogike je bila presenečena, da se med študijem niso nič pogovarjali o Romih. "Dejansko bi vsi bodoči pedagogi potrebovali izobraževanje o Romih, romski kulturi, okoliščinah, v katerih romski učenci živijo, in podobno. Obenem pa se tudi učitelji strinjajo, da bi bilo treba več delati z romskimi starši, da bi lahko dobili še boljše rezultate," je še povedala Kovačeva.

‹ nazaj