Park na Debelem rtiču bogatejši za 25 vednozelenih cipres

V parku otroškega zdravilišča in letovišča Rdečega križa Slovenije poslej raste tudi 25 vednozelenih cipres, ki bodo prispevale k še boljši mikroklimi otroškega zdravilišča.

Vednozelene ciprese so pomagali saditi predstavniki Rdečega  
križa Slovenije, Občine Ankaran, Univerze na Primorskem in   
podjetja Hortikultura, ki skrbi za drevesa in grmovnice zdraviliškega parka. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Vednozelene ciprese so pomagali saditi predstavniki Rdečega križa Slovenije, Občine Ankaran, Univerze na Primorskem in podjetja Hortikultura, ki skrbi za drevesa in grmovnice zdraviliškega parka. Foto: Tomaž Primožič/FPA

DEBELI RTIČ > Park je namreč 15. septembra letos prizadelo močno neurje, ki je poškodovalo več dreves ter streho in fasado mladinskega doma Rakovica.

Glede na to, da se je vodstvo pred mnogimi leti zavezalo, da bo vsako padlo drevo v zdraviliškem parku, ki je naravna vrednota in sodi tudi v območje Krajinskega parka Debeli rtič, nadomestilo z novim drevesom, je včeraj v parku potekala vrtnarska akcija.

Poleg Ane Žerjal, vodje zdravilišča na Debelem rtiču, so drevesa pomagali saditi predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž, Robert Rogič, direktor podjetja Hortikultura, ki je tudi predstavil drevesno vrsto vednozelene ciprese, pa ankaranski župan Gregor Strmčnik in predstavniki Univerze na Primorskem: prorektor Rok Strašek, dr. Valentina Brečko Grubar z oddelka za geografijo, izredna profesorica dr. Alenka Janko Spreizer z oddelka za antropologijo in kulturne študije, obenem pa še Mateja Vidojevič in Alenka Čargeražin z Inšpekcije za gozdarstvo ter Sladjana Jovičić z Zavoda za gozdove Slovenije.

Vednozelene ciprese so močna, odporna drevesa, polna zdravilne smole ter zato še posebej primerna za zdraviliški park. Ministrstvo za zdravje je zdravilišču že leta 2005 na osnovi meritev priznalo dve naravni zdravilni sredstvi - mikroklimo in morsko vodo.

Kot je pojasnil Robert Roglič, so vednozelene ciprese izjemno trdoživa drevesa. Živijo tudi tisoč let. Niti neurje jih ne prizadene. Zaradi njih bo v parku, v katerem je 113 dreves in grmovnic, mikroklima še boljša.


Najbolj brano