O Tini Turner smo nazadnje pisali, ko smo v članku o avtorjih in izvajalcih v popularni kulturi, predvsem filmu in glasbi, omenjali tiste, ki so se po uspešni karieri in po daljšem premoru vrnili med najboljše in najuspešnejše. Takšne vrnitve so izjemno redke, med deseterico glasbenikov, ki smo jih v Objektivu našteli 13. julija 2019, so bili Elvis Presley, Carlos Santana, skupina Bee Gees, Roy Orbison, Herp Alpert, Tom Jones, James Brown, skupina Yes, Aaron Neville in seveda pod samim vrhom pevka Tina Turner.
Vrnitev Tine Turner po izredno uspešnih šestdesetih in po težki ločitvi od nasilnega moža Ika Turnerja seveda ni bila enostavna. Ike Turner je bil namreč zaslužen za začetek njene glasbene kariere, bil je vodja ansambla in verjetno tudi največja ljubezen njega življenja. Konec koncev gre za človeka, ki si je pripisoval vse zasluge za njene uspehe. In teh ne v prvi karieri, torej od konca petdesetih do sredine sedemdesetih, ne kasneje v osemdesetih ni manjkalo.
Anna Bullock postane Tina Turner
Tina Turner se je rodila kot Anna Mae Bullock 26. novembra 1939 v Nutbushu v Tennesseeju in se pri šestnajstih preselila v St. Louis, kjer je spoznala Ika Turnerja (1931–2007). Želela si je peti z njim in njegovim ansamblom. Če ne drugega, je imel Ike konec petdesetih za sabo že nekaj kilometrov, med drugim velja, da je njegov ansambel Kings of Rhythm že leta 1951 zapel in zaigral prvo rokenrol skladbo, ki so jo izdali na plošči Rocket 88. Anna je postala del spremljajočih vokalistk skupine, hkrati pa je imela od leta 1958 že sina Raymonda s saksofonistom skupine Raymondom Hillom.
Ko se pevec, ki naj bi s skupino zapel njihovo skladbo A Fool in Love, ni pojavil, je Anna zapela namesto njega. Skladba je julija 1960 pristala na 27. mestu lestvice Billboard. Izjemen uspeh za debitantko. Ike se je zaljubil v njo, ji spremenil ime v Tina in se poskušal ločiti od svoje sedme ali osme žene ali morda zgolj ljubice Lorraine Taylor. Mimogrede, v nekem intervjuju je Ike izjavil, da je bil poročen 14-krat, ni pa povsem jasno, ali so bile vse poroke zakonite, saj se je v večini primerov poročil, še preden se mu je uspelo ločiti. S Tino se je uradno poročil leta 1962 v Mehiki.
Zasebno življenje Ika in Tine Turner je bilo brez dvoma zelo kaotično, hkrati pa je v tem času nastalo nekaj skladb, ki so že v času nastanka merile na najvišje vrhove lestvic ali pa so postale zimzelene sčasoma. Posnela sta 22 albumov, izdala osem plošč s koncertov, več kot 30 kompilacij in sedemdeset malih plošč. Največji uspeh med malimi ploščami je dosegla njuna doživeta verzija uspešnice skupine CCR, Proud Mary (1971). Med letoma 1960 in 1975 sta imela na Billboardovi lestvici kar 20 uspešnic, pa še 12 albumov za povrh. Na angleški lestvici sta imela devet pesmi, najvišje je bila skoraj simfonična River Deep – Mountain High (1966), ki jo je produciral Phil Spector. Pri kritikih so bili albumi in male plošče sprejeti še veliko bolje kot pri poslušalcih in težko boste našli lestvico najboljših plošč vseh časov, na kateri ni nobenega albuma Ika in Tine Turner.
Kljub velikim uspehom je bilo jasno, da se v njunem privatnem svetu dogaja marsikaj. Več se je izvedelo, ko je Tina Turner izdala knjigo Jaz, Tina (1986), po njej so posneli tudi izjemno uspešen film What's Love Got to Do with It (1993). V eni povedi: Ike Turner je bil alkoholik in narkoman, ki ni imel nobenih predsodkov, ko je bilo treba ženo žaliti ali premlatiti. Leta 1968 je Tina poskušala storiti samomor, a se od Ika ni upala ločiti do leta 1975, uradno pa se je leta 1978. In po ločitvi, ko se je morala dobesedno skrivati pred njim, dolgo ni dosegla večjega uspeha – do leta 1984.
Odmik od soula
Leta 1984 pa je posnela eno najbolj prodajanih plošč vseh časov – Private Dancer. Kaj se je zgodilo, da je Tina Turner pri 44 letih prepričala publiko, je težko reči, jasno pa je, da je zadaj stal John Carter iz Capitol Records, ki je kljub nasprotovanju založbe z njo podpisal pogodbo in sodeloval pri snemanjih. Odločili so se za odmik od njenega nekdanjega zvoka soula in r&b-ja, skladbe na albumu so bližje plesni muziki osemdesetih, popu in rocku. Uspešnico Private Dancer je recimo napisal Mark Knopfler, producent je bil sam Carter, v skladbi pa solira eden najboljših kitaristov vseh časov Jeff Beck.
Z albuma Private Dancer, ki so ga prodali kar v 12 milijonih izvodov, je izšlo sedem uspešnic, najvišje se je uvrstila skladba What's Love Got to Do with It, ki je zasedla prvo mesto ameriške lestvice. Po izidu albuma je Tina Turner blestela na svetovni turneji. Ne samo z glasom, tega, da je sijajna vokalistka, ji že dolgo ni bilo treba dokazovati. Presenetila je s svojim nastopom in plesom, nastopala je kot dobro izurjena mlada športnica.
V svoji drugi karieri je Tina Turner izdala deset studijskih (Private Dancer je bil njen peti), dva koncertna, šest kompilacijskih in dva albuma s filmsko glasbo ter 72 malih plošč. Po albumu Private Dancer je Tina Turner z Melom Gibsonom zaigrala v tretjem delu filma Pobesneli Max in posnela We Don't Need Another Hero, ki je spet razbil vse svetovne lestvice. Do konca kariere leta 1999 je izdala še štiri albume in tudi zadnji Twenty Four Seven je bil uspešen, bolj v Evropi in na Otoku kot v ZDA, kjer je zasedel še vedno zelo dobro 21. mesto. Zadnji uspeh je dosegla leta 2020, ko je z norveškim producentom Kygom posnela novo verzijo uspešnice What's Love Got to Do with It. In se kot kraljica rokenrola še zadnjič uvrstila na vse svetovne lestvice.
