Kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS in zveza slovenske podeželske mladine ZSPM tudi letos pripravljata izbor mlade inovativne kmetice/mladega inovativnega kmeta leta. Za ta naziv se letos potegujejo sedem kmetic in štirje kmeti, vsi so delovni, inovativni in podjetni. Nekateri so kmetijo podedovali in nadgrajujejo razvoj, ki so ga začrtali že njihovi starši. Drugi stopajo po težji poti in obujajo opuščeno kmetijo, zarasle površine spreminjajo v pašnike in travnike ali posestvo odkupijo in sami obnovijo. Vsak ima svojo vizijo in svojo zgodbo, vsi pa dokazujejo, da lahko z delovnostjo in pogumom kmetuješ skorajda povsod.
V petek, 22. oktobra, bodo razglasili zmagovalca, kdo pa je vaš favorit?
Sara Berglez Zajec vodi učno ekološko kmetijo
Magistrica varstva okolja Sara Berglez Zajec se je s svojo družino iz mesta preselila na kmetijo starih staršev v Javnik na Koroškem, kjer ima čredo ovc, čebele, kokoši nesnice, po biodinamičnih metodah pa goji veliko rastlin. Na 845 metrih nadmorske višine ponuja svet etnobotanike pod imenom Linca. S številnimi dopolnilnimi dejavnostmi si je ustvarila delovno mesto – pripravlja 50 certificiranih izdelkov iz zelišč in sadja, vodena doživetja v učnem botaničnem delu in oglede kmetij. Izdelke prodaja na domači kmetiji, v lokalnih trgovinah, kmetijskih zadrugah, kmalu bo na voljo tudi spletna stran. Zaradi potrebe po širitvi sta z možem dokupila dve sosednji kmetiji.
Simon Čretnik je z najmodernejšim hlevom izboljšal počutje krav
Mladi prevzemnik Simon Čretnik je na domači kmetiji na Pernovem pri Žalcu zgradil najmodernješi hlev za rejo molznic, v katerem se krave bolje počutijo, saj počivajo na vedno suhih tleh. Hlev nima ležalnih boksov, največja prednost pa so prepustna tla, da se urin steka čez tla v spodnji del jame, kravjake pa pobira poseben robot.V hlevu nastane kar 80 odstotkov manj amonijaka v primerjavi s klasičnimi sistemu uhlevljanja. Imajo tudi molznega robota, ki spremlja kakovost mleka vsake krave posebej. Krave dajo več mleka, to je boljše kakovosti. Nizozemci, ki so razvili tehnologijo tal za dobro počutje živali (high welfare floor), na podlagi Čretnikovih opažanj in izkušenj posodabljajo programe za robota, ki čisti tla. Poleg Simona je na kmetiji zaposlena tudi njegova mama.
Rok Gartnar razvija inovativno stroje za hribovske kmetije
Rok Gartnar prihaja s kmetije pr' Lavrih s hribov nad Gorenjo vasjo, ki se že dolgo ukvarja s prirejo mleka, imajo okrog 30 glav govedi, 16 hektarjev kmetijskih zemljišč in 20 hektarjev gozdov. Rok Gartnar z znanjem strojništva in spoznavanjem praks v tujini ob pomoči bratov izboljšuje gorsko mehanizacijo in razbija nove, inovativne stroje. Leta 2019 je patentiral zgrabljalnik za enoosne delovne stroje, ta stroj je zamenjal ročno grabljenje pokošene trave na strmini. Povpraševanje po tem in drugih strojih, kot je na primer tračni obračalnik, raste, izvažajo jih v zahodno Evropo, veliko novih strojev nameravajo še razviti, zato širijo ekipo.
Timotej Kovač rekultivira zaraščena zemljišča in se širi s predelavo mesa
Timotej Kovač je v Palčju pri Pivki prevzel domačo kmetijo. Na razgibanem kraškem terenu so težave zaradi dolgotrajne suše na plitkih kraških tleh. Z rekultiviranjem neprehodno zaraščenih površin je kmetijsko zemljo povečal na 80 hektarjev, kjer pridela dovolj krme za izbrane pasme goveda in pasemskih križancev drobnice. Najprej se je ukvarjal z vzrejo športnih konj, potem se je preusmeril v rejo krav dojilj, ki dajo več mleka, zato dosega visok prirast telet ... Z dobrimi rezultati pri reji drobnice želi druge kmete navdušiti za kooperante, da bi kupcem zagotovili večjo ponudbo mesa. Skupaj z drugimi kmetijami začenja gradnjo objektov za predelavo mesa, da bodo zagotovili večje količine.
Sestri Katja in Barbara Leber Vračko namesto plastičnih ponujata ržene slamice
Sestri Katja in Barbara Leber Vračko sta po poklicu pravnici, ki sta se vrnili na kmetijo njunih staršev v Jedlovniku pri Zgornji Kungoti. Starši so kmetijo razdelili, tako da Katja skrbi za vinograde in vino, Barbara pa se ukvarja s prirejo mleka. Katja gradi novo vinsko klet z dvignjenim degustacijskim prostorom, kjer bo gostom ponujala tudi lokalne jedi, in štirmi sobami. Barbara skrbi za dobrih 100 glav živine in sodoben lesen hlev za prosto rejo, ki ima na strehi sončno elektrarno. Z opremo, glasbo in poleti tudi s tušem živalim zagotavljajo čim boljše počutje. Mlada živina in presušene krave se dober del leta pasejo. Barbara želi iz stare kleti narediti sirarno, da bo lahko izpopolnila svoje mlečne izdelke. Sestri na tem izboru sodelujeta s slamico iz ržene slame. Za zdaj te slamice prodajajo doma, uporabili jih bodo v novem vinsko-gostinskem objektu, ponudili pa tudi večjim gostincem.
Eva Pavlič Seifert regenerativno kmetuje in širi to znanje
Eva Pavlič Seifert in njen partner Aljažem Celarcem sta mestni vrvež na Nizozemskem zamenjala za hribovito podeželje Loškega potoka. Na 800 metrih nadmorske višine sta našla in sama obnovila staro kmetijo, na 1,2 hektarja velikem posestvu sta si svoj dom. Vpeljala sta regenerativno kmetovanje, redita piščance, kapune in kokoši nesnice, v ograjenem pašniku imata krškopljska prašiča, skrbita še za velik zelenjavni in zeliščni vrt. Pomemben dohodek ustvarita z delavnicami o regenerativnem kmetovanju, tesarstvu, obnovi hiše iz lesa … Samooskrbno domačijo pod imenom Hiša Mandrova predstavljata po družbenih omrežjih in na spletu, v radijskih in televizijskih oddajah. V prihodnosti želita še obogatiti ponudbo delavnic.
Anton Požar trakce rdeče pese zori v sodih
Anton Požar je pred 10 leti službo zamenjal za pridelavo zelenjave in krompirja na domači kmetiji v Vrhpolju pri Moravčah. Ugotovil je, da je velika potreba po oprani, očiščeni in narezani zelenjavi, zato jo pridelujejo na osmih hektarjih, nekaj pa še kot dosevek za ječmenom. Ponujajo svežo ali očiščeno, narezano in pakirano čebulo, repo, zelje, solato, buče, krompir … Zelje in repo tudi skisajo. Najbolj inovativni v njihovi ponudbi so pasterizirani trakci rdeče pese, ki zorijo v lesenih hrastovih sodih. Zelenjavo prodajajo končnim kupcem, šolam in vrtcem in trgovskim verigam, na kmetiji so si ustvarili štiri delovna mesta.
Katarina Puhan Gjerkeš napoveduje kozmetično kremo iz svinjske masti
Katarina Puhan Gjerkeš je mlada prevzemnica turistične kmetije s sobami v Bogojini, h kateri sodijo vinogradi, vinska klet in degustacijski prostor, kjer gostom ob vikendih postrežejo, kar pridelajo na drugi kmetiji v Černelavcih. Tam imajo hlev s sto prašiči, za katere sami pridelajo krmo. V Černelavcih imajo tudi svojo klavnico, poleg mesnin delajo tudi marmelade, vlagajo zelenjavo, ponujajo svoje bučno olje … Katarini pri delu na kmetiji pomagajo mož in starši. Kar jim zmanjka, dokupijo s sosednjih kmetij. Vse izdelke gostom ponujajo v domači trgovinici in svoji spletni trgovini. Ponudbo bo kmalu razširila z inovativno kozmetično kremo iz svinjske masti, ki jo je Katarina sama razvila. Še naprej bo razvijala nove izdelke, odpreti želi še kakšno delovno mesto, delovni čas kuhinje in trgovine na kmetiji pa podaljšati na več dni v tednu, zdaj sta odprti le za vikend.
Gregor Slavec napoveduje sladoled iz ekološkega kozjega mleka
Gregor Slavec je podedoval opuščeno kmetijo, je eden redkih kmetov na Knežaku, kjer je zaradi zaraščanja težko najeti obdelovalne površine. V osmih letih, odkar kmetuje, je z veliko truda in dela zaraščena območja spremenil v pašnike, da lahko svojo ekološko kmetijo razvija. Na paši ima 40 koz srnaste in drežniške pasme, tri bovške ovce, 20 glav cikastega goveda, sto kokoši nesnice in štiri osle. Ima učni čebelnjak s 24 panji , kjer lahko obiskovalci opazujejo čebelarja pri delu. H kmetiji sodi tudi gozd, na desetih arih pridelujejo tudi maline. Pridelke, jajca, domače testenine, sveže ovčje mleko in mlečne izdelke zaenkrat še prodajajo doma. Obiskovalcem ponuja tudi izobraževanja in degustacije v prostoru, ki si ga je sam zamislili in projektiral. Kmalu bodo ponudbo povečali s sladoledom iz kozjega mleka z domačimi malinami, jagodami z druge ekološke kmetije in raznimi oreški, ki ga bodo pakirali v razgradljivo embalažo. Znanje o tem so iskali doma in v tujini. Zaradi potreb po izdelkih brez laktoze bodo ponudili tudi sadni sladoled brez mleka. Radi bi zgradil dodatne objekte za skladiščenje in prodajo pridelkov in izdelkov tudi z drugih kmetij, veliko dodano vrednost vidi tudi v ustanovitvi socialnega podjetja.
Katja Sinkovič navdušuje z zamrznjenim jogurtom Frozijem
Katja Sinkovič vodi kmetijo na Kozjanskem z več kot 50-letno tradicijo prireje mleka. Krmo za govedo sami pridelajo, živali se pasejo, od leta 2018 imajo za krave molznice prenovljen hlev. Že njeni starši in stari starši so mleko predelovali, Katja pa je preboj dosegla s frozijem, zamrznjenim jogurtom, ki ga toči v lonček vsem, ki zaradi mleka in mlečnih izdelkov obiščejo kmetijo. Na frozija k njim radi pridejo tudi gostje, ki so na dopustu v Podčetrtku … Sodelovanje z znanim strokovnjakom za čebelarstvo Petrom Kozmusom je pripeljalo do novega inovativnega izdelka – jogurta Medko, v katerem so združili kozjansko mleko in med. Mleko in mlečne izdelke vozijo v več kot 20 šol in vrtcev, tudi v bližnje restavracije in trgovine, Terme Olimia.
Barbara Zakrajšek je rejo telet uspešno nadgradila z mlinarstvom
Barbara Zakrajšek s partnerjem Boštjanom ob redni službi skrbi za dve govedorejski kmetiji v okolici Sevnice. Boštjanova kmetija obsega deset hektarjev pašnikov, na katerih se pasejo križanci med črnim angusom in škotskim govedom. Rezultat je dober prirast telet, prodajo stare eno leto. Na Barbarini kmetiji v Šentjurju na Polju pa redijo pitano govedo pasem limuzin in charolais, uhlevijo jih pri 250 kilogramih teže, po desetih mesecih reje pa prodajo najboljšim kupcem. Nekaj mesa predelajo v suhomesnate izdelke. Nemalokrat v tujino, saj je tam cena boljša. Kmetija obsega okoli deset hektarjev zemlje, nekaj je imajo še v najemu. Za kakovostno in pospešeno zorenje gnoja in gnojnice uporabljajo biodinamične preparate, na tako pognojenih njivah je zemlja rodovitna, pridelek dober. Koruzo gojijo za krmo, pridelujejo še ajdo, ječmen in piro. Mlinarstvo je od leta 2016 njihova dopolnilna dejavnost, žito meljejo na mlinu na kamen, njihova posebnost sta hladno luščena ajdova kaša in pirin riž. Piro dajo v čistilec žit z brusnimi kamni, da se zbrusi, tako pridobljen pirin riž se hitreje skuha. Napovedujejo tudi žitne granole iz več vrst žita z oreški in suhim sadjem. Za svoje izdelke so pridobili certifikat kakovosti Sevnica premium. S sušilnico in dvigalom za težke vreče, ki sta plod domačega razvoja, sta si Barbara in Boštjan delo poenostavila.
